Spremenjen temeljni vatikanski zakon
Papež Frančišek je razglasil nov Temeljni zakon Države Vatikansko mesto. Po prvem, ki je bil izdan leta 1929, takoj po podpisu Lateranskih sporazumov, in ga je leta 2000 nadgradil Janez Pavel II, je sedaj objavljen novi temeljni zakon, ki mu nekateri pravijo tudi vatikanska ustava. Veljati bo začel 7. junija. Novo besedilo je daljše in ima 24 členov namesto 20. Potrjena je polnost papeževe moči upravljanja kot suverena Države Vatikansko mesto in vključuje zakonodajno, izvršno in sodno oblast.
Novi zakon tudi določa, da so državljani, rezidenti in vsi tisti, ki v drugi vlogi in z različnimi nalogami in odgovornostmi opravljajo svojo službo v cerkvenem duhu za državo in Sveti sedež, del državne skupnosti.
Druga nova posebnost zadeva strožjo in podrobnejšo ureditev proračuna in končne bilance, ki jo vsako leto obravnava papeška komisija v skladu z računovodskimi pravili in akti, ki imajo moč zakona.
Kar se tiče zastopanja Države Vatikansko mesto v odnosih z državami in drugimi subjekti mednarodnega prava, v diplomatskih odnosih in pri sklepanju meddržavnih sporazumov, je to še vedno pridržano papežu, ki to poslanstvo izvaja prek Državnega tajništva, vendar pa lahko v nekaterih posameznih primerih državo zastopa predsednik Governatorata, ki sodeluje v mednarodnih institucijah, katerih član je Sveti sedež, in vzdržuje odnose s tujimi organi in subjekti, ter podpisuje akte, ki so potrebni za zagotovitev oskrbe, povezav, dotacij in javnih storitev.
Novi temeljni zakon potrjuje zakonodajno funkcijo Papeške komisije za Državo Vatikansko mesto, ki so jo doslej sestavljali predsednik kardinal (ki je tudi predsednik Governatorata) in drugi kardinali, ki jih je imenoval papež. Odslej pa so lahko v komisijo imenovani tudi drugi člani, torej tudi laiki in laikinje.
Papeška komisija potrjuje zakone in druge regulativne določbe. Pri pripravi projektov sodeluje s pravnim uradom governatorata, strokovnjaki in državnimi svetniki. Temeljni zakon torej prinaša novost: ustanovitev posebnega telesa ali organa državnih svetnikov. Prej so se s svetniki - ki jih vedno imenuje papež za pet let - posvetovali individualno, zdaj pa je vzpostavljen kolegij, ki opravlja izvršno in posvetovalno funkcijo.
Doc. dr. Sebastijan Valentan