Spremembe ZCP glede osebnih prelatur
Sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelj osebne prelature Opus Dei
PAPEŽ
FRANČIŠEK
APOSTOLSKO PISMO
V OBLIKI »MOTUPROPRIJA«
S KATERIM SE SPREMINJATA KANN. 295-296
GLEDE OSEBNIH PRELATUR
Osebne prelature prvič omenja drugi vatikanski koncil v odloku Presbyterorum ordinis št. 10, ko govori o porazdelitvi duhovnikov kot del skrbi za vse Cerkve.
Ta duh povzema isti koncil v odloku Ad gentes, ki navaja, da se »predvideva postavitev osebnih prelatur za lažje opravljanje posebnega dušnopastirskega dela med različnimi družbenimi skupinami, v kolikor bo to potrebno za pravilno izvajanje apostolata« (opomba 105).
Motuproprij Ecclesiae Sanctae (6. avgust 1966) v delu, posvečenem "Porazdelitvi klerikov in pomoči, ki jo je treba nuditi škofijam", v zvezi s prelaturami pravi: »Za spodbujanje posebnih pastoralnih ali misijonarskih pobud v korist določenih regij ali družbenih skupin, ki potrebujejo posebno pomoč, lahko Apostolski sedež plodno ustanovi prelature, ki jih sestavljajo svetni duhovniki, ki pridobijo posebno izobrazbo. Prelature imajo svoj statut, vodi pa jih lasten prelat« (I,4).
V Zakoniku cerkvenega prava iz leta 1983 so v skladu s tem stališčem osebne prelature uvrščene v drugo knjigo, naslov IV., prvi del, ki obravnava "vernike", med "posvečenimi služabniki ali kleriki" (naslov III) in "združenji vernikov" (naslov V).
Glede na to, da je bila z apostolsko konstitucijo Praedicate evangelium (19. marec 2022), čl. 117, pristojnost nad osebnimi prelaturami prenesena na Dikasterij za kler, pod katerega spadajo tudi javna združenja klerikov s pravico inkarnacije klerikov (čl. 118, 2)
in ob upoštevanju kan. 265 ter čl. 6 motuproprija Ad charisma tuendum (14. julij 2022)
določam kot sledi:
Čl. 1
Kanonu 295 § 1 glede statutov in prelata se doda, da je osebna prelatura »podobna javnim združenjem klerikov papeškega prava s pravico inkardinacije klerikov«, da lahko njene statute »odobri ali izda Apostolski sedež« in da prelat deluje »kot moderator s pravicami ordinarija«, in se omenjeni kanon glasi:
Can. 295, § 1. Praelatura personalis, quae consociationibus publicis clericalibus iuris pontificii cum facultate incardinandi clericos assimilatur, regitur statutis ab Apostolica Sede probatis vel emanatis eique praeficitur Praelatus veluti Moderator, facultatibus Ordinarii praeditus, cui ius est nationale vel internationale seminarium erigere necnon alumnos incardinare, eosque titulo servitii praelaturae ad ordines promovere.
Čl. 2
V kanonu 295 § 2, ki se nanaša na odgovornost prelata glede vzgoje in vzdrževanja klerikov, ki so inkardinirani v prelaturo, se določi, da on deluje »kot moderator s pravicami ordinarija« in se ta kanon glasi:
Can. 295, § 2. Utpote Moderator facultatibus Ordinarii praeditus, Praelatus prospicere debet sive spirituali institutioni illorum, quos titulo praedicto promoverit, sive eorundem decorae sustentationi.
Čl. 3
Kanonu 296 glede udeležbe laikov pri apostolski dejavnosti osebne prelature se doda sklic na kan. 107 in se zgoraj omenjeni kanon glasi:
Can. 296. Servatis can. 107 praescriptis, conventionibus cum praelatura initis, laici operibus apostolicis praelaturae personalis sese dedicare possunt; modus vero huius organicae cooperationis atque praecipua officia et iura cum illa coniuncta in statutis apte determinentur.
Določam, da ima to, kar je bilo odločeno s tem apostolskim pismom v obliki motuproprija, trdno in stalno veljavo, kljub čemurkoli nasprotnemu, četudi bi bilo vredno posebne omembe, in naj se razglasi v L'Osservatore Romano; v veljavo stopi na dan objave, nato pa bo dodano v uradni komentar Acta Apostolicae Sedis.
Dano v Rimu, pri svetem Petru, ob spominu svetega Dominika, 8. avgusta 2023, v enajstem letu pontifikata.
FRANČIŠEK