40. obletnica razglasitve ZCP
Mednarodna znanstvena konferenca:
Pravo kot orodje resnice
Ob 40. obletnici razglasitve Zakonika cerkvenega prava (1983) je 10. 5. 2023 v Mariboru potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Pravo kot orodje resnice. Organizatorji konference so bili Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Kanonskopravni inštitut Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Katoliška bogoslovna fakulteta v Đakovu Univerze Josipa Jurija Strossmayerja v Osijeku.
Konferenci je predsedoval mariborski nadškof metropolit mag. Alojzij Cvikl, slavnostno predavanje pa je imel mag. Jakob Štunf, veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu in Suverenem malteškem viteškem redu, in v njem predstavil diplomatsko dejavnost Svetega sedeža v obdobju geopolitičnih sprememb.
Sledila so predavanja predavateljev teoloških in pravnih fakultet iz Slovenije in Hrvaške.
Nadškof Alojzij Cvikl se je v pozdravnem nagovoru organizatorjem zahvalil za pripravo konference in spomnil, da je Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 v obdobju 40. let doživel veliko prenov. »Zakonik je odlično znamenje pomlajanja cerkvenega prava. Zakonik ni plod pastoralnega genija enega samega človeka, ampak je rezultat soglasnega in nesebičnega prizadevanja zadnjih papežev, od Janeza XXIII., do papeža Frančiška. Knjigo Zakonika cerkvenega prava lahko zato upravičeno imenujemo »moderni Corpus Iuris Canonici«, ki je po vsebini in duhu ostal zvest nauku Drugega vatikanskega koncila. Novi zakonik lahko v določenem smislu razumemo kot veliko prizadevanje, da se je nauk Drugega vatikanskega koncila prevedel v pravni jezik. Zvesta uporaba pravnih besedil Zakonika je in bo vedno najzanesljivejša garancija, da ljudje ne zapademo v togo in neživljenjsko razlaganje zakonskih besedil.«
Nadaljeval je, da je v odnosu do družbe pričakovati, »da se bo v prihodnosti pojavil izziv, kako se soočiti s pravnim pluralizmom. Dovolj je pomisliti, kar zadeva Evropo, na primer na zakonodajo Evropske unije, zakonodajo posameznih držav, zakonodajo Katoliške cerkve in zakonodajo drugih cerkva in verskih skupnosti. Ta pestrost pravnih besedil zahteva pozornost z vseh strani. Predvsem bodo pravni strokovnjaki postavljeni pred izzive, saj bodo morali poznati in pri svojem delu upoštevati pravni pluralizem. Pred velike izzive bo v prihodnosti postavljena tudi Katoliška cerkev, ki je po eni strani poklicana, da služi človeku, hkrati pa dolžna, da brani in varuje pozitivno in naravno božje pravo.
V slavnostnem predavanju je nato veleposlanik Jakob Štunf poudaril, da je »Sveti sedež subjekt mednarodnega prava sui generis, torej svojevrsten, lahko pa bi tudi rekli, da je unikaten. Diplomacijo Svetega sedeža med drugim zaznamuje njena "ne-nacionalna vesoljnost," ki svojo usmeritev ne črpa iz takšne ali drugačne ideologije. Usmerjena je namreč v uveljavljanje vrednot, ki izhajajo iz krščanskega razodetja, a so hkrati lastne tudi različnim drugim verstvom in kulturam, na katerih temeljijo današnje družbe.
Diplomacija Svetega sedeža ima "jasno cerkveno vlogo," saj predstavlja enega od instrumentov edinosti med papežem in krajevnimi škofi, ob tem pa sodeluje pri zagotavljanju svobode lokalnih Cerkva v odnosu do civilnih oblasti. Značilnosti diplomatske dejavnosti Svetega sedeža so predvsem "prizadevanje za varovanje dostojanstva in pravic vsakega človeškega bitja, zaščita najslabotnejših in zadnjih na svetu, delovanje v korist življenja v vseh njegovih fazah, spodbujanje sprave in miru preko dialoga, preprečevanje in razreševanje sporov, podpiranje integralnega/celostnega razvoja, širjenje vesoljnega bratstva".
Državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin ocenjuje, da na tej ravni diplomacija Svetega sedeža "deli številne cilje civilnih diplomacij," in poudarja, da Sveti sedež še naprej "verjame v pomembnost mednarodnih organizacij, na prvem mestu OZN, in vztraja pri ideji in metodi multilateralizma". V tem smislu diplomacija Svetega sedeža svoje mesto vedno vidi v službi miru in dialoga v svetovni družini narodov«, je še dejal veleposlanik Štunf.
Sledila so predavanja predavateljev iz Slovenije in Hrvaške, ki so obravnavali sledeče tematike:
- Problem »eo ipso« v kan. 1055 ZCP v luči teologije J. Duns Scota (zasl. prof. p. dr. Viktor Papež – Univerza Antonianum v Rimu);
- Zakonik cerkvenega prava - 40 let kasneje. Aktualnost ZCP in njegov vpliv na območno pravo (doc. dr. Zdenko Ilić, Katoliška teološka fakulteta v Đakovu – Univerza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku);
- Cerkev in država – za dobro vseh (doc. dr. Sebastijan Valentan, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani)
- Ugotavljanje materialne resnice – medsebojni vplivi kanonskega in posvetnega prava v preteklosti (prof. dr. Marko Kambič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani)
- Nastanek javnih arhivov v prepletu civilnega in kanonskega prava v XVI. stoletju (izr. prof. dr. Ivan Milotić, doc. dr. Ivan Obadić – Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu)
Konferenca se je sklenila z razpravo, v kateri so navzoči ob slišanem predstavili svoj komentar in predavateljem zastavili vprašanja. Sklenjeno je bilo, da se podobna konferenca priredi ponovno prihodnje leto.
Posnetek celotne konference je dosegljiv na twitter profilu Kanonist1.
Foto: Žan Kelbič