Regionalno srečanje o zaščiti mladoletnih

Papež Frančišek v pogovoru s Hanno Suchocka

Od začetka leta 2017 se profesorica Hanna Suchocka skupaj z drugimi člani papeške komisije za zaščito mladoletnih spoprijema z organizacijo regionalnega srečanja o zaščiti mladoletnih za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki bo septembra v Varšavi. Pripoveduje nam o njegovem nastanku …

Prof. Hanna Suchocka

Papeška komisija za zaščito mladoletnih je bila ustanovljena 2014 kot posvetovalni organ v službi svetega očeta. Naloga Komisije je »svetemu očetu predlagati pobude, ki so namenjene spodbujanju odgovornosti v krajevnih Cerkvah pri zaščiti vseh mladoletnih in ranljivih odraslih« (Statut, čl. 1). Največja skrb Komisije je bila od začetka najti najboljši način za zaščito otrok ter pomagati papežu in Cerkvi pri doseganju tega cilja. Nikoli pa ni bila vloga Komisije prevzemati odgovornost za posamezne primere zlorab (to je v pristojnosti sodne oblasti oziroma sodišča).

Kmalu se je pokazalo, da je postopanje Cerkev – ki je bilo namenjeno samoobrambi – vedno bolj pogrezalo v nevaren položaj, ki je še vedno povzročal škodo. Najhujše zamere so povzročili tisti, ki so s položaja oblasti hoteli zavarovati ugled posameznikov in se skušali izogniti pohujšanjem, ko so s premeščanjem pokrivali tiste, ki so zlorabljali, in na ta način povzročili nove zlorabe otrok, namesto da bi jih zaščitili. Komisija se je strinjala glede temeljnih splošnih načel, kot so verodostojnost, preglednost, odgovornost in »accountability« (dolžnost polaganja računov). Kdorkoli je odgovoren za druge, mora odgovoriti pregledno, tako da uporabi svojo oblast; nikakor niso dovoljena nobena merila samoregulacije za zaprtimi vrati, vključno z upravljanjem poklicnih vidikov pastoralnih vlog, poučevanja, svetovalnih in vpletanja skupnosti.

V prvem obdobju je Papeška komisija začela različne dejavnosti in pobude, ki so se dotikale splošnih problemov, kot je papeška tajnost in dolžnost sporočanja. Hkrati so se začele različne pobude na krajevni ravni. Pozornost se je v bistvu osredotočila na področja, kjer se je že veliko govorilo o zlorabah, kot na primer na Čile. Komisija je vključena v organizacijo nekaterih projektov in konferenc, kot Latinsko Ameriška konferenca za zaščito mladoletnih (2019), ki sta jo skupaj organizirali Papeška komisija in Nadškofija Bogota ob sodelovanju CLAR (Konfederacija Latinske Amerike za redovnike), CELAM (Latinsko Ameriški škofovski svet), katoliških šol, vladnih ustanov, mednarodnih in krajevnih nevladnih organizacij, mednarodnih informacijskih medijev in Cerkva drugih krščanskih denominacij; ali kot ocena stanja zaščite v izobraževanju in pri usposabljanju v katoliških šolah, s pilotnimi projekti, ki so se začeli v Južni Afriki, Kolumbiji, Indiji, na Filipinih in v Tongi.

Srednja in Vzhodna Evropa
V tem prvem obdobju sta Srednja in Vzhodna Evropa ostali zunaj glavnega polja zanimanja Komisije. Čeprav se je sprva zdelo, da je bilo Cerkvam tega področja prizaneseno s temi problemi, je v nadaljevanju žal postalo očitno, da ni bilo tako.

Ideja – ali bolje potreba – po organiziranju konference za to zemljepisno področje se je porodila konec leta 2017, pred mednarodnim vrhom, ki je potekal v Vatikanu. Konferenca »Our common mission of safeguarding God's children« je bila v začetku načrtovana za februar 2019 in potem preložena na leta 2020 zaradi srečanja, ki ga je papež Frančišek želel v Vatikanu ravno februarja 2019. Žal pandemija (Covid-19) ni dovoljevala, da bi jo organizirali v tistem času - in zaradi tega je Komisija na koncu za to konferenco potrdila datum septembra 2021.

Že leta 2017 je postalo jasno, da je pojav spolnih zlorab veliko širši obseg (kot se je mislilo) v državah Srednje in Vzhodne Evrope in da ni bil omejen na eno samo državo. Zato je Papeška komisija razumela pomen organizacije te konference na širši regionalni ravni. Poleg tega je bilo ravno zaradi važnosti in pomembnosti poljske Cerkve, pa tudi ob upoštevanju števila primerov, ki so prišli na dan v tej državi, odločeno, da bo konferenca v Varšavi, da pa le-ta ne bo osredotočena samo na stanje na Poljskem.

V tej regiji so različne države, različne verske razmere in različne cerkvene skupnosti. Kljub tem različnostim pa problem spolnih zlorab mladoletnih na različnih ravneh obstaja v celotni regiji. Da bi se lahko spoprijeli z izzivi, je potrebna izmenjava izkušenj med Cerkvami celotnega področja. V boju proti z rano spolne zlorabe mladoletnih in v zasledovanju statutarnega cilja spodbujanja odgovornosti krajevnih Cerkva, Papeška komisija izraža vso svojo solidarnost s Cerkvami Srednje in Vzhodne Evrope pri njihovem zavzemanju za preprečevanje in spoprijemanje z zlom, ki izvira iz izdaje mladih na njihovem področju. En način izražanja te solidarnosti je voditeljem Cerkva ponuditi priložnost, da se srečajo in se učijo drug od drugega in od tistih, ki imajo posebne izkušnje in/ali so se z realnostjo krize soočili v duhu občestva in odločnosti, da bi zagotovili, da bo Cerkev varen prostor za mlade. Drugi cilj te konference pa je preprečevanje tega pojava.

Na konferenci »Our Common Mission« bodo sodelovali predstavniki skoraj vseh držav regije Srednje in Vzhodne Evrope: Poljska, Slovaška, Republika Češka, Ukrajina, Romunija, Hrvaška, Črna Gora, Kosovo, Severna Makedonija, Moldavija, Albanija, Bolgarija, Nemčija (z Renovabisom). Iz vsake države bodo sodelovale osebe, določene s strani škofovskih konferenc, vključno s koordinatorji ali delegati konference ter predstavniki redovnih skupnosti.

Konferenca bo temeljila na motupropriju papeža Frančiška »Vos estis lux mundi« iz leta 2019, ki določa postopek cerkvenim oblastem.

Položaj se dinamično razvija
Od ustanovitve komisije so se okoliščine spremenile. V večjem delu krajevnih Cerkva lahko razlikujemo dve fazi: prvo, v kateri raste zavedanje, da so nekateri duhovniki zlorabljali mladoletne; druga, ko postane očitno, da cerkvena hierarhija ni odgovarjala na prejete prijave. Hitro zaporedje dogodkov leta 2018, z obtožbami, ki so vključevale pomembne voditelje Cerkve – kot kardinala Theodorja McCarrica – ter malomarnost cerkvenih oblasti pri obravnavanju prijav je imelo močan negativen vpliv na javno mnenje glede verodostojnosti in zaupanja v cerkveno vodstvo. Razlaga zakona v zvezi z odgovornostjo nadrejenega za dejanja podrejenega se je spremenila: to pomeni, da je mogoče imeti za odgovorno neko cerkveno pravno entiteto za škodo, ki jo povzročila spolna zloraba s strani nekega duhovnika, tudi če se je ta zgodila »ob priložnosti« in ne »v okviru« morebitnega duhovnikovega izvrševanja kanonskih nalog, kot je poučevanje verouka ali podeljevanje zakramentov. V okviru cerkvene pristojnosti je papež Frančišek odločil, da morajo škofje odgovarjati, če ne izpolnijo svoje dolžnosti. Ta kriza terja teološko in kanonsko razmišljanje o odgovornosti krajevnega škofa kar zadeva zagotavljanje preprečevanja, ukrepanje, pravičnosti in poravnave.

V državah Srednje in Vzhodne Evrope raste družbena in institucionalna ozaveščenost o problemih, ki izhajajo iz spolnih zlorab mladoletnih. Tudi (krajevna) Cerkev se zaveda tega problema. Obstaja pa še neka zakoreninjena miselnost glede tajnosti in v nezaupanju, ki je zapuščina komunistične preteklosti. Zelo pomembno je, da bo konferenca upoštevala ta vidik.

Glavni cilji konference:
- Podelitev izkušenj in razmišljanje, da bi spoznali, kako se Cerkve Srednje in Vzhodne Evrope soočajo s pojavom spolnih zlorab mladoletnih;
- Navdihniti cerkvene oblasti, da prevzamejo potrebno odgovornost za primerno soočanje z zlorabami mladoletnih z ustreznim odgovorom na zločine, ki so jih zagrešili člani klera, in na težke napake cerkvenih oblasti, skupaj z močno zavzetostjo za preprečevanje;
- V državah Srednje in Vzhodne Evrope spodbujati boljše razumevanje stališča Svetega sedeža v zvezi s spolnimi zlorabami nad mladoletnimi, ki so jih zagrešili člani klera;
- V ustanovah Svetega sedeža pospeševati boljše razumevanje potreb Cerkva Srednje in Vzhodne Evrope po posebni pomoči za soočanje s pojavom spolnih zlorab s strani duhovnikov;
- Oblikovati izhodišče za redno sodelovanje in izmenjavo med državami Srednje in Vzhodne Evrope;
- Spodbuditi komunikacijo med cerkvenimi oblastmi in verniki in civilno družbo v državah Srednje in Vzhodne Evrope;
- Oblikovanje delovne skupine, ki naj predstavlja izhodišče za prihodno redno in sodelujočo izmenjavo pri graditvi za mladostnike varnih okolij.

Začetek, ne konec
Vsi člani komisije so bili od začetka jasno prepričani, da bi morala področja dobre prakse vključevati programe formacije in izobraževanja. Pri vsem tem je eden ključnih vidikov zagotovitev pravice do informacije. Obstoječe informacije niso zadostne: pomanjkljivosti so zlasti na pravnem področju. Med številnimi pobudami je velikega pomena priznanje resnice in pravičnosti kot pravice žrtev; zaradi tega je pomembno priznati minimalne standarde pravice do informacije. Nobene krajevne Cerkve ni, ne glede na katerem področju sveta se nahaja, ki bi bila imuna za posledice tragedije spolne zlorabe mladoletnih. Naučiti se je treba lekcij o sprejemanju odgovornosti in preglednosti, ki jih nudijo druge pristojne oblasti. Tema o pravici do informacije je v začetni fazi in potreben bo dolg in poglobljen študij, ki bo ugotovil njeno delovanje, pa tudi izmenjava izkušenj.

To jasno dokazuje, da ta konferenca predstavlja začetek in ne konec te dejavnosti in hoče biti začetek skupnih pobud in ukrepov.

Profesorica Hanna Suchocka je profesorica ustavnega prava in strokovnjakinja za človekove pravice na Univerzi v Poznanu (Poljska). Bila je predsednica vlade Republike Poljske od leta 1992 do 1993 ter veleposlanica pri Svetem sedežu od 2001 do 2013. Leta 2018 jo je papež Frančišek ponovno potrdil kot članico Papeške komisije za zaščito mladoletnih.

Vir: Vatican News - slovenska redakcija