Pahor na medverskem forumu G20

(foto: Urad predsednika republike)

Na povabilo organizatorjev je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor 12. 9. 2021 v Bologni odprl letošnji forum skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu »Interfaith Forum«. Predsednik republike je bil na otvoritvi slavnostni govornik. Nosilna tema letošnjega foruma je »Time to heal – Čas za okrevanje«.

Forum je potekal med 12. in 14. septembrom 2021 v Bologni v sklopu predsedovanja Italije skupini G20. Leta 2014 je bil ustanovljen kot prostor rednega dialoga med visokimi verskimi predstavniki in političnimi voditelji o aktualnih mednarodnih razmerah, z namenom miroljubnega sožitja in s poudarkom na ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Povabilo predsedniku republike Pahorju za nastop na glavnem dogodku foruma je potrditev njegove zavezanosti evropskim vrednotam strpnosti in sožitja in odmev na njegove redne in zavzete pozive k dialogu. Predsednik Pahor je na srečanje povabljen kot prepričan Evropejec; na njegovo pobudo in pobudo italijanskega predsednika Mattarelle je nastalo pismo predsednikov držav članic Evropske unije ob Dnevu Evrope in začetku Konference o evropski prihodnosti »Pogovorimo se o Evropi«, ki so ga podpisali vsi predsedniki in predsednice Evropske unije. Udeležba sodi v okvir prizadevanj predsednika Pahorja za višjo kulturo dialoga in mirno ter spoštljivo reševanje odprtih vprašanj.

V prologu pred otvoritveno slovesnostjo Foruma je z nagovorom nastopil David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta. S predsednikom Pahorjem sta ob tem imela krajše srečanje, na katerem sta spregovorila o slovenskem predsedovanju Svetu EU in o nekaterih aktualnih vprašanjih Evropske unije in njene prihodnosti.

Predsednik Pahor se je udeležil tudi slovesnosti v spomin na žrtve, ubite med molitvijo v cerkvah različnih veroizpovedi po vsem svetu. Spominska slovesnost je potekala v baziliki sv. Štefana, mašo je daroval kardinal Matteo Zuppi, bolonjski nadškof.

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani profesor Melloni,

eminence,

visoki gostje,

dame in gospodje,

v veliko čast mi je, da ste me povabili k otvoritvenemu nagovoru letošnjega Medverskega foruma G20.

Medverski forum G20 se je v kratkem času uveljavil kot eno osrednjih prizorišč za dialog znotraj verskih skupnosti, med njimi ter med predstavniki verskega in političnega življenja. Zdi se, da ta dialog nikoli ni bil bolj potreben kot prav zdaj.

Letošnji forum je namreč posvečen zdravljenju družbenih ran. V svojem govoru želim poudariti prav vlogo dialoga pri tem.

Dame in gospodje,
ena od družbenih ran, vredna in nujna ozdravitve, je razklanost. Predvsem mislim na družbeno razklanost v političnem in ideološkem smislu. Gre za fenomen, ko običajne družbene razlike v političnih in ideoloških stališčih prerastejo v strukturirano razklanost, ki otežkoča oblikovanje družbenega konsenza ali kompromisa.

Eden od pomembnih razlogov za razklanost je osiromašenje dialoga. Dialog ima vsaj tri razsežnosti:

a) Predstavitev svojih stališč
b) poslušanje in spoštljiva kritika stališč drugega
c) Pripravljenost za usklajevanje stališč

Razlike v političnih in ideoloških stališčih torej niso problem. Problem je, če se izgublja odgovornost za njihovo strpno in vključujoče soočanje in usklajevanje.

V zadnjem obdobju se je razumevanje dialoga zožilo na pravico do izrekanja svojih stališč, umanjka pa čut za spoštovanje drugačnega stališča, za njegovo upoštevanje in napor za usklajevanje. Tako osiromašenje oz. zožanje razumevanja dialoga poudarja politično in ideološko različnost, ki je vedno bolj prevladujoča.

Tako se strukturira družbena razklanost, ki vse bolj onemogoča upoštevanje drugačnih mnenj in njihovo usklajevanje. Z izključujočim in sovražnim govorom, brez pripoznavanja odgovornosti za usklajevanje, se politične in ideološke razlike konstituirajo v družbeno razklanost. Ta povečuje nevarnost za resne družbene konflikte.

Dialogu, kot načinu soočenja in usklajevanja različnih stališč moramo vdahniti novo svežino. Dvigniti moramo raven kulture dialoga, ki je nevarno zdrsnila z zelo razširjenim nestrpnim, žaljivim ter celo izključujočim in sovražnim govorom. Brez tega tvegamo manjšo uspešnost demokratičnega odločanja in nevarno izgubo zaupanja ljudi v demokratične institucije.

Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da poudarimo tudi drugo vrednost dialoga: spoštovanje in upoštevanje drugačnih mnenj ter njihovo usklajevanje. Samo tak dialog omogoča tvorno sodelovanje, samo sodelovanje pa omogoča mirno rešitev vseh problemov.

Dame in gospodje,

privrženost dialogu in sodelovanju je bilo in ostaja vodilo t.i. konsenzualne politike. V zadnjem času se je v zahodnem svetu in na mednarodni ravni znašla v resni krizi. Pokazala je svoje šibkosti in pomanjkljivosti.

Namesto smiselnih kompromisov, ki so bili njena značilnost, je prišlo do nesmiselnih kompromisov. To je načelo njeno verodostojnost. Ljudje so to opazili in jo skupaj s pretirano politično korektnostjo vred začeli zavračati.

Zato zdaj vidimo porast politike, ki deli. Ta politika se ne trudi, da bi razlike presegala. Nasprotno, te razlike izkorišča – na razlikah se oblikuje in gradi. To ustvarja razmere, ko ni več plemenito, če poskušaš nagovarjati drugače misleče ali celo z njimi sodelovati. Nasprotno, vse bolj se zdi, da zadostuje, da nagovarjaš svoje lastne podpornike, tekmece pa stigmatiziraš ali celo izključuješ.

Iz vsega tega izhaja, da družbene razkole lahko premagujemo le z vztrajno in dosledno kulturo dialoga, ki upošteva vse njegove razsežnosti, tudi spoštljiv odnos in napor za usklajevanje stališč.

Dame in gospodje,

posebej bi rad poudaril, da za sovražni govor niso krivi socialni mediji. To je napačna poenostavitev. Dejstvo je, da je sovražni govor obstajal že prej in da se je že prej tematiziralo občutljivo razmerje med svobodo govora in sovražnim govorom. Vedno pa je bil sovražni govor razumljen kot sovražnik kulture dialoga, kot nekaj nedostojnega, nevarnega in tudi prepovedanega.

Dejstvo pa je tudi, da je s pojavom socialnih medijev postal sovražni govor veliko bolj razširjen. To daje vtis, da je na socialnih omrežjih celo prevladujoč.

Razširjenost sovražnega govora na socialnih omrežjih zelo vpliva na zniževanje ravni kulture dialoga. Vprašanje pravne regulacije tega fenomena nas šele čaka. Do tedaj pa se bo potrebno upreti skušnjavi, da na nestrpen, sovražen in izključujoč govor odgovarjamo v enaki meri, po načelu »zob za zob«.

Menim, da kljub širjenju sovražnega govora ostaja večina ljudi zmernih in strpnih. Njih je potrebno pridobiti za politična stališča in prepričanja z visoko kulturo dialoga. Še več. Prav visoka kultura dialoga, s katero bomo širili svoja politična ali ideološka prepričanja bo za zmerno večino verodostojen kazalec stvarne alternative družbenemu razkolu in sovražnemu govoru kot njegovemu agentu.

Dame in gospodje,

zavzemam se za vključujočo družbo. To pomeni, da nihče ni izključen iz dialoga o vseh relevantnih družbenih vprašanjih. V kontekstu te konference se mi zdi posebej vredno poudariti koristnost dialoga med religijami ter med cerkvijo in državo.

Ustavno načelo ločenosti cerkve in države ne prepoveduje tvornega dialoga med političnimi institucijami države in cerkvenimi oblastmi. Menim, da je tak dialog, zlasti v sedanjih razmerah, nenadomestljivega pomena. Iskren dialog in vsakdanje tvorno sožitje lahko samo dodatno okrepita družbeno povezanost in vključenost.

Naj v tem smislu omenim svojo zamisel o srečanju visokih predstavnikov različnih cerkva na področju Zahodnega Balkana. Kot morda veste, sem že od ustanovitve vseh 11 let sovoditelj iniciative Brdo Brijuni. Gre za pobudo, v katero so vključeni vsi voditelji držav s področja bivše Jugoslavije in Albanije.

Ta pobuda je posvečena hitrejši vključitvi držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, spravi ter mirni rešitvi vseh vprašanj.

Menim, da je nastopil čas in da smo priča razmeram v regiji, ko bi bilo nadvse koristno, če bi se v okviru te pobude sestali visoki predstavniki cerkva na tem delu Evrope ter se posvetovali o vprašanjih sprave in sožitja. Vem, da gre za občutljivo zamisel in jo z veliko občutljivostjo tudi preverjam z drugimi voditelji držav v regiji.

Z vami bi za konec rad delil občutek, da bi priprava take konference, zlasti pa njeni morebitni pomiritveni zaključki, lahko veliko prispevali k dialogu med ljudmi in državami na področju Zahodnega Balkana ter tako prispevali k miru, varnosti in blaginji.

Dame in gospodje,

vnovič se zahvaljujem za vaše vabilo k mojemu nagovoru in za vašo pozornost.

Vir: Urad predsednika Republike Slovenije