Če se ne cepim, grešim?
Vprašanje je v resnici naslovljeno na tiste, ki so verni in priznavajo obstoj greha. Na to vprašanje je treba odgovoriti iskreno in po mojem mnenju tudi pritrdilno (1).
Sodobna kultura je opustila pojem greha. Tudi zvesti kristjani redko obiskujejo zakrament pokore (kann. 959-991). Zahodno človeštvo, bogato in samozavestno, se je odločilo, da ni greha. Zato menijo, da nobena vera, niti katoliška, nima pravice določati pravil vedenja. Od tod tudi prepričanje, da lahko vsak sam zase presoja kaj je dobro in kaj je slabo. K temu je prispeval tudi individualizem in domneva, da sodobna znanost pozna odgovore na vsa vprašanja, vključno s področja medicine.
Tisti, ki se ne želijo cepiti, se pogosto sklicujejo na strah pred cepljenjem, na zaroto, neučinkovitost in na stranske učinke, ki jih (po njihovem mnenju) povzroča cepljenje.
Mnogi ljudje trpijo zaradi »blenofobije« (2), to je strahom pred iglo, ki povzroča nelagodje, tesnobo ali omedlevico, omotico, slabost in mrzlico. Povezan je s strahom pred krvjo. Gre za motnjo zaradi katere je do neke mere razumljivo, da se ljudje ne dajo cepiti. Drugi verjamejo v teorijo zarote. Gre za neko novo poglavje, ki se je v zadnjem času zelo zarezalo v naše življenje. Ljudje povsod slutijo, da gre za zaroto, tako zaroto v znanosti, ekonomiji, politiki, institucijah in tudi, ko se pojavi pandemija se sklicujejo na zaroto v svetu. V tretjo skupino pa spadajo tisti, ki smatrajo, da je vsako cepljenje neučinkovito oz. da bo pustilo na cepljenih neke stranske (negativne) posledice.
Ampak Covid-19 obstaja. To je tragedija, na katero je treba odgovoriti. Proizvaja trpljenje, ovira normalno družbeno in gospodarsko življenje in nikomur ne prizanaša. Mnogi ljudje so zaradi tega tudi umrli. Ignoriranje teh posledic pomeni resne ovire psihiatrične narave, usmerjene v resen osebni solipsizem (3), ki ga dejansko ni mogoče obvladati. Dejstvo je, da je virus neviden; nihče ne ve kdo je okužen z njim in kako se premika. Pred njim preprosto ni mogoče pobegniti.
Negativni stranski učinki so del medicinske znanosti. Dejstvo je, da nobeno zdravilo ni neškodljivo; pri vseh ne deluje enako, zelo pogosto pa reši življenje. Cepiva so pokazala učinkovito obrambo. Zgodovina medicine priča, da so cepiva premagala številne okužbe.
Izhajajoč iz teh dejstev bi lahko govorili o grehu opustitve. Tisti, ki se ne želijo cepiti, naj resno premislijo ali niso podlegli grehu opustitve. In to svobodno in prostovoljno. Pri vsaki evharistiji namreč ponavljamo besede: […] sem grešil, mnogo dobrega opustil in slabega storil […]«. Zapoved ljubezni nas kliče, da ljubimo »bližnjega kakor samega sebe« (Gal 5,14). Cepiti se, pomeni ljubiti sebe in ljubiti bližnjega: kdor tega ne stori, dopušča zlo, ker lahko poškoduje ali celo smrtno rani sebe ali svojega bližnjega. Zaščita življenja (zapoved: Ne ubijaj!) je ena izmed temeljnih zapovedi v Božjem načrtu, saj je celotno človeštvo poklicano k harmoniji, solidarnosti in preživetju.
Cerkev in duhovniki pogosto o tem preveč molčimo. Doslej smo se ukvarjali le z varno razdaljo v cerkvah. Vedno znova beremo, da naj bo med verniki varna razdalja (1 m). Gre za majhen problem, v primerjavi z dramo, ki se lahko zgodi, da zaradi zavračanja zdravila (cepiva) lahko umre veliko ljudi. Zdi se, da so svoboda, potrošnja in gospodarstvo bolj pomembne teme, kot »čista vest«. COVID-19 kliče k spreobrnjenju. Vprašamo se ali res varujemo življenja okoli sebe ali pa zavestno, prostovoljni in hote opuščamo zdravilo (cepivo) in s tem grešimo proti 5 božji zapovedi.
Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek
[1] Za poglobitev glej Vinicio Albanesi na Settimana News.
[2] Blenofobija je strah pred viskoznostjo. Glavna značilnost fobij je iracionalen strah, ki ustvarja nesorazmerne odzive anksioznosti. Povzroča potenje, hiperventilacijo ali drugače, občutek dihanja, povečano srčno frekvenco itd. Včasih povzroči vrtoglavico in panične napade.
[3] Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da sem sam vzrok za vse čutne podatke ki jih imam in so dejansko moja duševna stanja edina bivajoča »stvar«.