Sprejem za Rimsko roto

Sveti oče se je v četrtek, 25. januarja 2024, srečal s člani Rimske rote, v središče svojega govora pa postavil razločevanje. Spregovoril je o razumnosti in pravičnosti kot dveh temeljnih krepostih sodnega razločevanja, ki pa ju mora spremljati ljubezen. Na zbrane se je obrnil s spodbudo k molitvi in čutenju s Cerkvijo.

Da bi sprejeli odločitev, ki je v dobro tako posameznika kot celotne cerkvene skupnosti, mora razločevanje potekati »na kolenih« in s prošnjo za dar Svetega Duha, je ob začetku novega sodnega leta dejal papež Frančišek zbranim sodnikom, odvetnikom, uradnikom in ostalim sodelavcem apostolskega sodišča.

Kot je poudaril, je razločevanje bistveni del službe, ki jo opravlja rimska rota. Gre za »posebno razločevanje« v postopkih ugotavljanja ničnosti zakonske zveze. To je vedno zelo aktualna tema, ki se nanaša tudi na področje reforme postopkov o ničnosti zakona in družinske pastorale ter sloni na »usmiljenju do vernikov, ki se znajdejo v problematičnih situacijah«.

Uvedba krajšega sodnega postopka pred škofom ter prizadevanje za poenostavljeno in dostopnejše delo sodišč ne smeta biti napačno razumljena. Prav tako se ne sme nikoli zanemariti potrebe po služenju vernikom, da bi jim pomagali razumeti resnico o njihovi zakonski zvezi. Kot je pojasnil papež, cilj ni podpirati ničnost zakonov, ampak pospešiti postopke z ustrezno poenostavitvijo, da zaradi zamud pri razsodbah verniki, ki čakajo na razjasnitev svojega stanu, ne bi predolgo ostajali v dvomu. »Zato sem po sledeh svojih predhodnikov želel, da bi se vzroki ničnosti zakonske zveze obravnavali po sodni in ne po administrativni poti, ne zato, ker to nalaga narava stvari, ampak ker to zahteva potreba po najvišji stopnji zaščite resnice svete zveze: to pa zagotavljajo ravno jamstva sodnega reda.«

Izpostavil je pomembnost usmiljenja na področju družinske pastorale ter pripomnil, da to ne zmanjšuje zavezanosti prizadevanju za pravičnost v postopkih ugotavljanja ničnosti zakona. »Nasprotno, ravno v luči usmiljenja do oseb in njihove vesti je pomembno sodno razločevanje ničnosti, ki ima nenadomestljivo pastoralno vrednost in je harmonično umeščeno v splošno pastoralno oskrbo, ki pripada družinam.«

Sveti oče je v nadaljevanju izpostavil veliko odgovornost, ki pripada rimski roti, ter poudaril pomen molitve. »Doseči moralno gotovost o ničnosti in v nekem konkretnem primeru zavrniti domnevno veljavnost, pomeni zaključiti razločevanje, ki mu je namenjen celoten postopek, zlasti predhodna preiskava. Takšno razločevanje je velika odgovornost, ki vam jo Cerkev zaupa, saj močno vpliva na življenje posameznikov in družin. Te naloge se morate lotiti pogumno in jasno, predvsem pa je odločilno, da se zanesete na luč in moč Svetega Duha. Vedno imejmo v mislih naslednje: razločevanje poteka “na kolenih”, s prošnjo za dar Svetega Duha: le tako lahko pridemo do odločitev, ki gredo v smer dobrega za posameznike in celotno cerkveno skupnost.«

Objektivnost sodnega razločevanja zahteva, da je oseba prosta vseh  predsodkov, tako za kot proti ničnosti. To pomeni, da se je treba osvoboditi nepopustljivosti tako pri zagovarjanju absolutne gotovosti o veljavnosti zakona kot pri prepričanju, da je najboljši odgovor vedno ničnost. 

Sodnikovo razločevanje zahteva dve pomembni kreposti: razumnost in pravičnost, ki ju mora spremljati ljubezen. »Med razumnostjo in pravičnostjo obstaja tesna povezava, saj je namen izvajanja prudentia iuris spoznati, kaj je v konkretnem primeru prav. Razumnost torej ne zadeva diskrecijske odločitve, temveč deklarativno dejanje o obstoju ali neobstoju dobrega zakona; torej pravna razumnost, ki mora biti, da bi bila resnično pastoralna, pravična. Pravična presoja pomeni dejanje pastoralne ljubezni, tudi če je razsodba negativna.«

»Razločevanje o veljavnosti zakonske zveze je zapleteno dejanje, pri katerem ne smemo pozabiti, da je treba cerkveno pravo razlagati v luči resnice o neločljivi zakonski zvezi, ki jo Cerkev varuje kot resnico in širi v svojem oznanjevanju in poslanstvu.« Frančišek se je skliceval na Benedikta XVI., ki je učil, da »razlaga kanonskega prava mora potekati v Cerkvi. Ni zgolj zunanja, okoljska okoliščina: gre za poziv k samemu humusu kanonskega prava in stvarnosti, ki jo ureja. Čutiti s Cerkvijo ima smisel tudi v stroki, in sicer zaradi doktrinarnih temeljev, ki so vedno prisotni in delujejo v pravnih normah Cerkve.«

»To vas prosim: čutiti s Cerkvijo,« se je na zbrane sodnike obrnil sveti oče. »Sodnikova molitev je bistvena pri njegovi nalogi. Če sodnik ne moli ali ne more moliti, naj raje gre opravljat nek drug poklic.«

Papež je poudaril, da razločevanje o ničnosti podpira in zagotavlja njegova sinodalnost. »Kadar je sodišče kolegijsko, kar praviloma je, ali kadar je samo en sodnik, ki pa se posvetuje s pristojnimi, razločevanje poteka v ozračju dialoga ali razprave, v katerem sta odkritost in vzajemno poslušanje temeljnega pomena za skupno iskanje resnice,« je dejal in izpostavil, da je bistvenega pomena »klicati Svetega Duha, medtem ko si prizadevamo uporabiti vsa človeška sredstva, da bi ugotovili resnico«. Zato je pomembna skrbna predhodna preiskava, da ne bi prišlo do prenagljene in apriorne sodbe. Prav tako pa je nujno, da sodnik vlaga v svojo stalno formacijo s študijem sodne prakse in pravnega nauka. Pri posebni odgovornost sojenja je po papeževih besedah pomembna poslušnost Svetemu Duhu in pripravljenost, da si v vseh okoliščinah prizadevajo za pravičnost.

Besedilo in foto: Vatican News - slovenska redakcija