Otvorili sodno leto
Sodniki in uslužbenci Metropolitanskega cerkvenega sodišča Maribor z nadškofom Cviklom in škofom Štumpfom (foto: Metropolitansko cerkveno sodišče Maribor)
V Mariboru je v sredo, 30. marca 2022, potekalo letno srečanje sodnikov in drugih uslužbencev Metropolitanskega cerkvenega sodišča Maribor, s katerim so otvorili novo sodno leto.
Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik sodišča, mons. dr. Stanislav Slatinek, ki je dejal, da je srečanje celotnega sodniškega korpusa skupaj z nadškofom Cviklom in škofom Štumpfom pomemben trenutek, ki daje poseben ton vsestranski aktivnosti sodišča. Izpostavil je, da se lahko mariborsko cerkveno sodišče pohvali z dovolj visoko številko ničnostnih postopkov, ki se rešujejo po skrajšani obliki, kar je tudi želja papeža Frančiška.
Sledil je nagovor mariborskega nadškofa mons. mag. Alojzija Cvikla, ki se je vsem uslužbencem sodišča zahvalil za predano in zahtevno delo, ter spomnil, da je nedavno ustanovil Urad za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih oseb pred spolnimi zlorabami in za vodjo tega urada imenoval dipl. pravnico Katjo Brdnik. Urad zlorabljenim osebam nudi možnost, da se jih sprejme z vso obzirnostjo, se jim prisluhne in se jih jemlje resno. Žrtvam je v pomoč pri sprožitvi ustreznih postopkov.
Nadškof je še dejal, da sinodalna pot, na katero je že dobro zakorakala mariborska nadškofija, vključuje tudi sodno področje. Poslanstvo sodnikov je v službi družinam, zlasti ranjenim, tistim, ki potrebujejo, kot pravi papež Frančišek, balzam usmiljenja.
Udeležence srečanja je nato pozdravil murskosoboški škof mons. dr. Peter Štumpf, ki je izrazil hvaležnost, da sodišče nudi potrebno strokovno pomoč njemu in njegovi škofiji na najrazličnejših pravnih področjih.
Sledilo je predavanje mag. Lilijane Urlep, sodelavke Nadškofijskega arhiva Maribor. Spregovorila je o mariborskem cerkvenem sodišču od začetka do danes, vsem udeležencem pa je pokazala tudi originalno listino, s katero je bl. škof Anton Martin Slomšek leta 1857 ustanovil zakonsko sodišče za lavantinsko škofijo.
Podpredsednik sodišča dr. Sebastijan Valentan je nato predstavil letno poročilo, udeleženci pa so srečanje zaključili s pogovorom o aktualnih temah in se seznanili z najnovejšimi dognanji na kanonskopravnem področju.
Dr. Sebastijan Valentan, podpredsednik sodišča (viceoficial)
Nagovor nadškofa mons. mag. Alojzija Cvikla na otvoritvi sodnega leta v Mariboru
Spoštovani sobrat mons. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof, gospod oficial, viceoficial, cenjeni sodniki in vsi navzoči,
znova se srečujemo ob začetku sodnega leta. Oficialu mons. dr. Stanislavu Slatineku se zahvaljujem za pozdravne besede in izrečene dobre želje v imenu vas vseh, ki na našem cerkvenem sodišču opravljate to zahtevno poslanstvo.
Sinodalna pot, na katero je že dobro zakorakala tudi naša nadškofija, vključuje tudi sodno področje. Vaše poslanstvo je v službi družinam, zlasti ranjenim, tistim, ki potrebujejo, kot pravi papež Frančišek, balzam usmiljenja.
Papež je v nagovoru sodnikom vrhovnega sodišča Rimske rote le-te nedavno spomnil, da »sinodalnost najprej pomeni, da hodimo skupaj. Če se izognemo izkrivljenemu pogledu na zakonske primere, kot da gre zgolj za subjektivne interese, je treba ponovno odkriti, da so vsi udeleženci v postopku poklicani prispevati k istemu cilju, to je osvetliti resnico o konkretni zvezi med moškim in žensko, ter ugotoviti, ali je med njima obstajala prava zakonska zveza ali ne… Razglasitev ničnosti ne sme biti predstavljena kot edini cilj, ki ga je treba doseči v zakonski krizi, ali kot da je to pravica ne glede na dejstva. Pri predstavitvi možnosti ničnosti je treba vernike spodbuditi k razmisleku o razlogih, ki jih vodijo k zahtevi za razglasitev ničnosti zakonske zveze, ter jih tako pripraviti, da sprejmejo končno sodbo, tudi če se ne ujema z njihovimi prepričanji. Le tako so lahko postopki za razglasitev ničnosti izraz učinkovitega pastoralnega spremljanja vernikov v njihovih zakonskih krizah, kar pomeni poslušati Svetega Duha, ki govori v konkretni zgodovini posameznikov«.[1]
Vaše delo, spoštovani sodniki, se v glavnem nanaša na iskanje resnice v ničnostnih zakonskih postopkih, vendar ni omejeno le na to področje. Resnico iščete tudi v kazenskih primerih, ko zločini spolnih zlorab žalijo našega Gospoda, povzročajo telesno, psihično in duhovno škodo žrtvam ter prizadenejo skupnost vernikov. Da se ti pojavi v najrazličnejših oblikah ne bi več ponovili, je potrebno nenehno in globoko spreobrnjenje src, potrjeno s konkretnimi in učinkovitimi dejanji, ki vključujejo vse v Cerkvi, zato da bi bilo preko osebne svetosti in moralne obveze mogoče prispevati k pospeševanju polne verodostojnosti evangeljskega oznanila in učinkovitosti poslanstva Cerkve.[2] Da bi mogli biti še bolj zvesti sodelavci za resnico, je prav, da proučujete kanonskopravno znanost, se seznanjate z novostmi na področju kanonskega prava, se srečujete in skupaj razmišljate o pomembnih vprašanjih družbe v luči evangelija.
Nedavno sem ustanovil Urad za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih oseb pred spolnimi zlorabami in za vodjo tega urada imenoval dipl. pravnico Katjo Brdnik. Urad zlorabljenim osebam nudi možnost, da se jih sprejme z vso obzirnostjo, se jim prisluhne in se jih jemlje resno; zbira prijave o spolnih zlorabah v skladu z apostolskim pismom papeža Frančiška Vos estis lux mundi, ki določa, da so kleriki, člani ustanove posvečenega življenja ali družbe apostolskega življenja vsakič, ko izvedo za primere zlorab, »dolžni nemudoma prijaviti dejanje ordinariju kraja, kjer naj bi se dejanja zgodila, ali kateremu drugemu ordinariju, ki ga omenjata kan. 134 ZCP in 984 ZKVC« (čl. 3 § 1); sprejema in prisluhne vsem, ki so bili sami žrtev zlorabe in vsem, ki vedo, da je prišlo do zlorabe otroka, mladoletnega in ranljive odrasle osebe na področju mariborske nadškofije s strani klerikov in drugih oseb v cerkvenih službah. Ustanovitev tega urada je odgovor na naše skupno povabilo, da smo kot Cerkev v vsakem času zvesti Jezusu Kristusu in da zato storimo vse, da se zaščitijo otroci, mladoletni in ranljivi odrasli.
Iskreno se zahvaljujem vsem vam, ki predano opravljate svojo službo kot sodelavci cerkvenega sodišča. Vaš prispevek h krepitvi resnice in pravičnosti v naši nadškofiji je nenadomestljiv. Posebej me veseli, da se ta vztrajno išče tudi v skrajšanih ničnostnih postopkih pred škofom, ki so v porastu. Zahvalim se posebej oficialu, da me redno obvešča o stanju in dejavnostih našega sodišča in opravlja potreben nadzor nad pravilno administracijo sodišča, branilcu vezi in pravdniku Janezu Lesniki in branilcu vezi za primere, ko gre za skrajšani postopek pred škofom, mag. Simonu Štihcu, zasliševalcem (Janku Strašku, Andreju Firbasu in dr. Sebastijanu Valentanu, ki nosijo breme poslušanja), ter zahvala notarju Viktorju Kotniku, ki budno skrbi za ažurnost sodne pisarne.
Na vse vas kličem Božjega blagoslova, priprošnja Device Marije, ki jo v litanijah imenujemo podoba pravice, naj vas spremlja in pri vašem delu razsvetljuje milost Svetega Duha.
[1] Frančišek, Nagovor uslužbencem sodišča Rimske rote, 2022.
[2] Frančišek, Vi ste luč sveta.