Logar: Papežev obisk v Sloveniji bi bil priznanje
Dr. Anže Logar (foto: Nebojša Tejić, STA)
Za Kanonistov intervju je tokrat spregovoril slovenski zunanji minister dr. Anže Logar. V letih 2014–2018 je bil poslanec v Državnem zboru. V tem času je vodil preiskovalno komisijo za ugotavljanje odgovornih za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. V letu 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, vodil je tudi komisijo za nadzor javnih financ.
1. Gospod minister, Sveti sedež je med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Kmalu zatem so bili med obema subjektoma mednarodnega prava vzpostavljeni tudi diplomatski odnosi na ravni veleposlaništva in nunciature. Kako ocenjujete te odnose danes?
Republika Slovenija in Sveti sedež imata sorodne poglede na vrsto globalnih vprašanj, vseskozi pa nas povezujejo prijateljski odnosi in redni ter konstruktivni dialog visokih predstavnikov obeh strani.
2. Veliko se ugiba o tem, ali bo papež Frančišek obiskal Slovenijo. Kaj bi tak obisk pomenil za državo?
Sveti sedež je pomemben mednarodni akter, ki s svojo moralno in simbolno težo pomembno vpliva na odnose znotraj mednarodne skupnosti.
Visoki predstavniki slovenske države so papežu že večkrat in ob različnih priložnostih izrazili vabilo na obisk v Slovenijo. Papežev obisk bi kot obisk suverena Svetega sedeža, subjekta mednarodnega prava, pomenil tudi priznanje aktivnostim Republike Slovenije na različnih področjih zunanjepolitičnega udejstvovanja, kjer na vrsto vprašanj, ki zadevajo celotno človeštvo, delimo poglede s Svetim sedežem. Poleg pastoralne razsežnosti papeževega obiska bi bila to gotovo odlična priložnost za izmenjavo stališč in pogledov na različna aktualna vprašanja v mednarodni skupnosti.
3. Lani je pod okriljem ameriškega zunanjega ministrstva v ZDA potekala že druga Mednarodna ministrska konferenca o spodbujanju verske svobode. Kakšen je bil prispevek Slovenije na njej oz. kako jo dojema?
Slovenija se je udeležila ministrskih srečanj za napredek verskih svoboščin, ki sta potekali leta 2018 in leta 2019 v Washingtonu. Prav tako se je 5. februarja 2020 udeležila srečanja Mednarodnega zavezništva za versko svobodo (IRFA), s čimer je Slovenija potrdila zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, ki so univerzalne, nedeljive, soodvisne in medsebojno povezane.
Slovenija v zunanji politiki pripisuje velik pomen spoštovanju človekovih pravic, ki vključujejo tudi svobodo veroizpovedi in prepričanja.
4. Na pravnih fakultetah širom po svetu, tudi v Evropi, obstajajo posebni predmeti in katedre, ki se posvečajo pravnim odnosom med državo in Cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi. Menite, da bi bil tak predmet dobrodošel tudi na slovenskih pravnih fakultetah, posebej še v času vedno bolj pluralne in tudi versko raznolike družbe?
Državne univerze in visoke šole so v skladu z Ustavo Republike Slovenije pri izvajanju dejavnosti avtonomne, zato predmetnikov na posameznih študijskih programih ne morem komentirati.
5. Kakšen vpliv imajo religije na mednarodne odnose in v mednarodni skupnosti?
Pravica do svobode veroizpovedi in prepričanja je ena izmed pravic, ki se redno obravnava v okviru OZN; na 3. odboru Generalne skupščine OZN za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja in v okviru Sveta OZN za človekove pravice, v okviru OVSE-ja itd.
Raznolikost religij nedvomno vpliva na pomen razprav v okviru mednarodnih forumov, kjer je velik poudarek na spoštovanju pravice do svobode veroizpovedi in prepričanj, strpnosti, preprečevanju diskriminacije na osnovi veroizpovedi ali prepričanja itd. Zato so nekatere mednarodne organizacije imenovale predstavnike oziroma poročevalce za spremljanje uresničevanja pravice do svobode veroizpovedi po svetu.
Svet EU za zunanje zadeve pa je leta 2013 sprejel Smernice EU o promociji in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja (EU Guidelines on the promotion and pretection of freedom of religion or belief).
6. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, kodificirana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih dokumentih. Kaj lahko stori država, da bi bila ta pravica še bolj spoštovana?
Pravica do svobode veroizpovedi in prepričanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic in ustavno zagotovljena pravica. Ustava Republike Slovenije v 7. členu določa načela, ki opredeljujejo položaj verskih skupnosti v Republiki Sloveniji; načelo o ločenosti države in verskih skupnosti, načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti in načelo enakopravnosti verskih skupnosti.
Od leta 2015 deluje v Sloveniji Svet Vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi, čigar namen je spodbujanje odprtega in trajnega dialoga med državo in verskimi skupnosti. V mednarodni skupnosti pa Slovenija s svojim delovanjem in prizadevanji stalno potrjuje zavezanost k spoštovanju temeljnih človekovih pravic ter svoboščin, kamor sodi tudi pravica do svobode veroizpovedi.
Z ministrom dr. Anžetom Logarjem se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan
Poglej tudi druge Kanonistove intervjuje
BIOGRAFIJA
Dr. Anže Logar, rojen 15. maja 1976, je leta 2000 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije in v juliju 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v Evropskem parlamentu.
V obeh vladah Janeza Janše ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Pozneje je v Direktoratu za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD-jem.
V letih 2014–2018 je bil poslanec v Državnem zboru. V tem času je vodil preiskovalno komisijo za ugotavljanje odgovornih za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. V letu 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, vodil je tudi komisijo za nadzor javnih financ.
16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve, Mantvydasa Juozapavičiusa, pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer.