Je spoved po telefonu veljavna?
Na Kongregacijo za nauk vere se je obrnil nadškof iz Münchna v Nemčiji, ki ga je zanimalo, ali je spoved po telefonu dovoljena in veljavna.
Omenjena kongregacija mu je 25. novembra 1989 odgovorila takole:
»O vprašanju glede veljavnosti in dopustnosti spovedi in odveze po telefonu Sveti sedež ni zavzel uradnega stališča.
Moralni teologi, s katerimi se je Kongregacija za nauk vere kratko posvetovala, odgovarjajo kot sledi: sveta spoved z odvezo, obe pa po telefonu, lahko predstavljata veljaven zakrament.
Istočasno pa sveta spoved in odveza po telefonu nista dopustni, razen v skrajni sili; obhajanje nekega zakramenta dejansko vsebuje poleg izgovorjenih besed tudi obredne elemente, ki vernikom omogočajo, da prejmejo sad zakramenta, saj ti obredni elementi hranijo vero.
Ob tem Drugi vatikanski koncil uči, da morajo biti v obhajanju zakramentov verniki aktivno in občestveno navzoči in istočasno želi, da obred spovedi jasno pokaže na to razsežnost zakramenta. Če bi zagovarjali spoved po telefonu, bi to lahko imelo nasproten učinek od tega, kar je namen koncila. Spoved in odveza po telefonu se v praksi nagiba v vedno večjo privatizacijo sprave.
Končno je potrebno spomniti, da v skrajni sili popolno kesanje, ki ga spremlja namen po prejetju zakramenta sprave, samo po sebi pomeni takojšnjo spravo z Bogom (prim. Tridentinski koncil, O zakramentu sprave, kan. 4)«.
Odgovor kongregacije je bil v nemščini objavljen v:
Note zur Gültigkeit und Erlaubtheit der Spendung des Bußsakraments über Telefon,
»Archiv für katolischen Kirchenrecht« št. 158 (1989), str. 484.