Zakaj ima Katoliška cerkev Zakonik cerkvenega prava
Najprej pomislimo na deset zapovedi kot na primer tega, kako je Bog dal pravo svojemu ljudstvu. Nova zaveza Jezusa Kristusa je dala nove zakone za krščansko skupnost. Cerkev je takrat sledila vidikom pravnega sistema rimskega cesarstva, da je okrepila te zakone in bila temeljni pojem stabilnosti za Evropo v srednjem veku. Pravo je ohranjalo Cerkev osredotočeno na njeno poslanstvo evangelizacije narodov in zagotavljalo okolje, v katerem je bila dovzetnejša za Božji načrt.
Zakonik cerkvenega prava vsebuje urejeno predstavitev prava. Kanoni in posamezni paragrafi so določila, s katerimi Cerkev razlaga določena (pravna) dejanja in kaže na to, kako jih je potrebno izvrševati. V Rimskokatoliški cerkvi obstajajo številne zbirke cerkvenega prava iz preteklih stoletij, Zakonik cerkvenega prava pa je kot urejena celota prvič izšel leta 1917, nato leta 1983 in bo najverjetneje izšel ponovno v prihodnosti, saj se Cerkev sooča z novimi izzivi (kar nekaj kanonov je bilo v zadnjih letih že spremenjenih ali dopolnjenih, leta 2015 pa je papež Frančišek z motuproprijem Gospod Jezus, usmiljeni sodnik dopolnil sodni postopek za ugotavljanje obstoja zakona med dvema poročenima). Vzhodna Katoliška cerkev ima svoj Zakonik kanonov Vzhodnih Cerkva, ki je bil izdan l. 1990.
Kanonsko pravo se ukvarja z vsakodnevnimi zadevami Cerkve in njenih članov.
Povzeto po:
Pete Vere in Michael Trueman, Surprised by Canon Law,
St. Anthony Messenger Press, Cincinnati, 2006