Spovednica (foto: splet)
”V zakramentu pokore verniki, ki se spovedo grehov zakonitemu spovedniku, se jih kesajo in sklenejo, da se bodo poboljšali, z odvezo, ki jo podeli isti spovednik, prejmejo od Boga odpuščanje grehov, ki so jih naredili po krstu, in se hkrati spravijo s Cerkvijo, ki so jo z grehom ranili.”
Ali je v Katoliški cerkvi mogoča skupna odveza?
Posamična in celovita spoved ter odveza sta edini redni način sprave vernika, ki se zaveda velikega greha, z Bogom in Cerkvijo; od take spovedi opravičuje samo fizična ali moralna nezmožnost, ko je mogoče doseči spravo tudi na druge načine.
Odvezo več spokornikom hkrati brez predhodne posamične spovedi je mogoče dati vsem skupaj:
a) če grozi smrtna nevarnost in ni dovolj časa, da bi duhovnik ali duhovniki mogli spovedati posamezne spovedance;
b) če je velika sila, kadar namreč zaradi velikega števila spovedancev ni dovolj spovednikov, da bi v ustreznem času pravilno spovedali vsakega posameznika in bi zato spovedanci bili prisiljeni ostati brez lastne krivde dolgo časa brez zakramentalne milosti ali brez obhajila; sila pa ne velja za zadostno, ko samo zaradi velikega števila spovedancev ni mogoče imeti na voljo spovednike, kakor se lahko zgodi ob kaki veliki slovesnosti ali romanju.
2. Kaj še mora storiti vernik, da lahko pristopi k skupni odvezi?
Da je vernik lahko veljavno deležen skupne zakramentalne odveze, ni dovolj samo to, da je pravilno pripravljen, ampak mora hkrati tudi skleniti, da se bo v dolžnem času v posamični spovedi spovedal velikih grehov, ki se jih zdaj ne more tako spovedati.
3. Je prevajalec lahko navzoč pri spovedi?
Pri spovedi je lahko navzoč tudi prevajalec, vendar je dolžan ohraniti v tajnosti vse, kar je pri spovedi prevajal. Če tega ne ohrani v tajnosti, se lahko kaznuje s pravično kaznijo ali celo z izobčenjem (glej kan. 983 § 2 in kan. 1388 § 2 ZCP).
4. Kakšne naj bodo spovednice?
Spovednice so vedno na odprtem mestu s pritrjeno mrežo med spovedancem in spovednikom, in jih lahko verniki, ki to želijo, prosto uporabljajo.