Papež Rimski roti
Nagovor njegove svetosti papeža Frančiška uradnikom sodišča Rimske rote
ob odprtju sodnega leta
Klementova dvorana
petek, 31. januar 2025
Spoštovani prelati auditorji!
Slovesna otvoritev sodnega leta sodišča Rimske rote mi ponuja priložnost, da vam ponovno izrazim spoštovanje in hvaležnost za vaše delo. Prisrčno pozdravljam dekana in vse tiste, ki opravljate svojo službo na tem sodišču.
Letos bo deseta obletnica dveh motu proprijev, Mitis Iudex Dominus Iesus in Mitis et Misericors Iesusu, s katerima sem preoblikoval postopek za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze. Zdi se mi primerno, da izkoristim to tradicionalno srečanje z vami in se spomnim duha, ki je prežemal to prenovo, ki ste jo izvajali strokovno in vestno v korist vseh vernikov.
Potrebo po spremembi pravil v zvezi s postopkom o ničnosti zakona so izrazili sinodalni očetje, zbrani na izrednem zasedanju leta 2014, in izrazili zahtevo, da bi bili postopki dostopnejši in poenostavljeni.[1] Sinodalni očetje so tako izrazili nujnost, da se začne uresničeevati prenova pastoralna struktur, h kateri je pozvala že apostolska spodbuda Evangelii gaudium.[2]
Še bolj primerno je bilo, da se je ta prenova dotaknila tudi sodstva, da bi se na najboljši način odgovorilo tistim, ki se obračajo na Cerkev, da bi razjasnili svoj zakonski položaj.[3]
Želel sem, da bi bil škof škofije v središču prenove. Ker je on dejansko odgovoren za izvajanje sodstva v škofiji, in sicer kot porok za bližino sodišč in nadzor nad njimi ter kot sodnik, ki mora osebno (personaliter) odločati v primerih, ko je ničnost očitna, to je v skrajšanih postopkih (processus brevior) kot izraz skrbi za blagor duš (salus animarum).
Zato sem pozval k vključevanju dejavnosti sodišč v škofijsko pastoralo in škofom naročil, naj poskrbijo, da bodo verniki seznanjeni z obstojem tega postopka kot možnega sredstva za rešitev stiske, v kateri so se znašli. Včasih je žalostno izvedeti, da se verniki ne zavedajo obstoja te možnosti. Poleg tega je pomembno, »da postopki ostanejo brezplačni, da bi Cerkev tako izkazovala Kristusovo brezplačno ljubezen, po kateri smo vsi odrešeni«.[4]
Škofova skrb se uresničuje zlasti tako, da v svoji škofiji, v skladu z zakonom, zagotovi ustanovitev sodišča z dobro usposobljenimi osebami – duhovniki in laiki -, ki so primerni za to službo, ter zagotovi, da svoje delo opravljajo pravično in skrbno. Vlaganje v oblikovanje takih delavcev – znanstveno, človeško in duhovno oblikovanje – je vedno v korist vernikov, ki so upravičeni do skrbne obravnave svojih prošenj, tudi če dobijo negativen odgovor.
Prenovo je vodila – in mora voditi njeno uresničevanje – skrb za zveličanje duš.[5] K temu nas poziva bolečina in upanje mnogih vernikov, ki iščejo jasnost glede možnosti polne udeležbe v zakramentalnem življenju. Za mnoge, ki »imajo negativno zakonsko izkušnjo, predstavlja preverjanje veljavnosti ali neveljavnosti zakona pomembno možnost; tem osebam je treba na tej poti pomagati na najhitrejši način«.[6]
Pravila, ki določajo postopke, morajo zagotavljati nekatere temeljne pravice in načela, predvsem pravico do obrambe in domnevo o veljavnosti zakonske zveze. Namen postopka ni »po nepotrebnem zapletati življenja vernikov, še manj pa zaostrovati njihovih sporov, ampak služiti resnici«.[7]
Spominjam se besed sv. Pavla VI., ki jih je izrekel po zaključku prenove, ki jo je uvedel moto proprij Causas matrimoniales. Opozoril je, da je v »poenostavitvah…, ki so bile uvedene pri obravnavi zakonskih primerov, namen olajšati to opravilo in ga zato narediti bolj pastoralnega, ne da bi to poseglo v merila resnice in pravičnosti, ki jih mora postopek dosledno upoštevati, v prepričanju, da sta odgovornost in modrost pastirjev versko in neposredno navzoči.«[8]
Prav tako je bil namen zadnje prenove dati prednost »ne ničnosti zakonskih zvez, ampak hitrosti postopkov, kot tudi pravična preprostost, da dvomi zaradi zamude pri opredelitvi sodbe ne bi zasenčili srca vernikov«.[9] Da bi se namreč zaradi preveč zapletenih postopkov ne uresničil rek »summum ius summa iniuria«,[10] sem odpravil potrebo po dvojni skladni sodbi in spodbudil hitrejše odločanje v primerih, ko je ničnost očitna, z namenom, da bi zagotovil dobro vernikov in jim pomagal doseči mirno vest. Očitno je, - to bi rad tukaj ponovil -, da prenova odločno poudarja preudarnost pri uporabi pravil. To pa »zahteva dve veliki kreposti: razumnost in pravičnost, ki ju mora spremljati ljubezen. Med razumnostjo in pravičnostjo obstaja tesna povezava, saj je namen izvajanja ´prudentia iuris´ spoznati, kaj je v konkretnem primeru prav.[11]
Vsak udeleženec v postopku se z globokim spoštovanjem loteva zakonske in družinske stvarnosti, saj je družina živ odsev občestva ljubezni, ki je Troedini Bog.[12] Poleg tega sta zakonca, združena v zakonu, prejela dar neločljivosti, ki ni cilj, ki bi ga bilo treba doseči z lastnimi močmi, in še manj omejitev njune svobode, ampak je obljuba Boga, katerega zvestoba omogoča človeško zvestobo. Vaše delo razločevanja o obstoju ali neobstoju veljavne zakonske zveze je služenje reševanju duš (salus animarum) saj vernikom omogoča, da spoznajo in sprejmejo resnico o svoji osebni resničnosti. Dejansko je »vsaka pravična sodba o veljavnosti ali ničnosti zakonske zveze prispevek h kulturi nerazvezljivosti tako v Cerkvi kot v svetu«.[13]
Drage sestre, dragi bratje! Cerkev vam zaupa nalogo, ki je zelo odgovorna, predvsem pa zelo lepa: pomagati očistiti in obnoviti medsebojne odnose. Jubilej, v katerem smo, vaše delo napolnjuje z upanjem, z upanjem, ki nikoli ne razočara (prim. Rim 5,5).
Na vse vas, romarje upanja (peregrinantes in spem), kličem milost veselega spreobrnjenja in luč, ki naj spremlja vernike h Kristusu, ki je krotek in usmiljen sodnik. Iz srca vas blagoslavljam in vas prosim, da molite zame. Hvala!
Prevod: mag. Simon Štihec
Foto: Vatican News
[1] Prim. Relatio Synodi 2014, 48.
[2] Prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, št. 27.
[3] Prim. Govor Rimski roti, 23. januar 2015.
[4] Prim. Mitis et Misericors Iesus, Proemio, VI.
[5] Prim. Mitis Iudex, Proemio.
[6] Prim. Govor udeležencem tečaja, ki ga organizira Rimska rota, 12. marec 2016.
[7] Prim. Benedikt XVI., Govor Rimski roti, 28.januar 2006.
[8] Prim. Pavel VI., Govor Rimski roti, 30. januar 1975.
[9] Prim. Mitix Iudex, Proemio.
[10] Ciceron, De Officiis, I, 10, 33.
[11] Govor Rimski roti, 25. januar 2024.
[12] Prim. Amoris laetitia, 11.
[13] Prim. sv. Jaz Pavel II., Govor Rimski roti, 28. januar 2002.