Ranljivi odrasli in pristojnost Dikasterija za nauk vere

Dikasterij za nauk vere je na svoji spletni strani z dne 30. 1. 2024 objavil pojasnilo glede termina “ranljivi odrasli” in pristojnosti v povezavi s tem v primerih kaznivih dejanj. Prevod pojasnila objavljamo v celoti.

Z dopolnjenimi temeljnimi normami v povezavi z motuproprijem "Sacramentorum Sanctitatis Tutela" je Dikasterij za nauk vere 21. maja 2010 pridobil pristojnost za obravnavo kaznivih dejanj proti šesti božji zapovedi, ki jih storijo kleriki z osebami, ki imajo običajno nepopolno rabo razuma. Ta pristojnost je bila potrjena brez sprememb v drugi reviziji SST iz leta 2021 (prim. 6. čl., 1 SST).

Medtem je bil po razglasitvi motuproprija "Vos Estis Lux Mundi", ki je začel veljati 1. junija 2019, v kanonski pravni red uveden pojem ranljive odrasle osebe, ki vključuje "vsako osebo v stanju bolezni, telesne ali duševne šibkosti ali odvzete osebne svobode, ki dejansko, četudi občasno, omejuje njeno sposobnost razumevanja ali volje ali kakorkoli se upreti napadu" (1. čl., § 2, b VELM).

V zvezi s tem je treba opozoriti, da opredelitev ranljive odrasle osebe vključuje širši okvir, kot pa zajema pristojnost DNV, ki ostaja poleg mladoletnikov, mlajših od 18 let, omejena tudi na tiste, pri katerih je zaznana običajna nepopolna uporaba razuma. Zato druge primere zunaj teh okvirjev obravnavajo pristojni dikasteriji, kot je to opredeljeno v 7. čl. § 1 VELM.