V javnosti se pojavljajo nekatere netočne informacije o tem, kje vse se v jubilejnem letu 2025 nahajajo sveta vrata. Prav tako komentarji, ki opisujejo sveta vrata, govorijo zelo na splošno in za konkretnega vernika premalo oprijemljivo o tem, kaj sveta vrata pravzaprav so in kaj pomenijo. Iz tega razloga objavljamo spodnje razmišljanje, v upanju, da bo vernikom v pomoč za bolj polno sodelovanje pri svetem letu in prejemu svetoletnih odpustkov ter drugih milosti.

Mnogi verniki bodo v svetem letu 2025 romali v Rim. Papež Frančišek vabi, da bi verniki, ki bodo v svetem letu 2025 poromali v Rim, stopili skozi sveta vrata ene od štirih papeških bazilik, ki jih je papež odprl v Rimu: sveta vrata v baziliki sv. Petra v Vatikanu, sveta vrata v papeški stolnici svetega Janeza v Lateranu, sveta vrata v papeški baziliki svete Marije Velike in sveta vrata v papeški baziliki svetega Pavla zunaj obzidja. Papež Frančišek je v četrtek, 26. decembra 2024, odprl še sveta vrata v zaporu Rabibbia v Rimu, vendar so ta namenjena le zapornikom, njihovim sorodnikom in prijateljem ter tistim, ki so tam zaposleni. Romarji, ki bodo prišli v Rim, pa bodo lahko stopili samo skozi sveta vrata štirih papeških bazilik.

SVETA VRATA v štirih papeških bazilikah so veliki simbol, so »vrata nebeška (1Mz 28,17), saj na skrivnostni način predstavljajo Kristusa, ki pravi »Jaz sem vrata za ovce« (Jn 10,7) in na drugem mestu pravi: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo« (Jn 10,9). Sveta vrata v štirih papeških bazilikah v Rimu so vrata upanja, ki ne osramoti, da bi romarjem »odpadle verige« (Apd 16,26) in da bi se srečali z Gospodom Jezusom, ki je »vrata« odrešenja (prim. Jn 10,7.9).

Stopiti skozi sveta ene od papeških bazilik v Rimu je dejanje vere. Romar stopa skozi sveta vrata ene od svetoletnih bazilik v Rimu z željo, da stopi v »oazo duhovnosti«, kjer Kristus osvobaja, ozdravlja, rešuje, poživlja, daje življenje in obuja od mrtvih. Stopiti skozi sveta vrata pomeni veliko več kot samo prositi Boga, da bi prejeli svetoletni odpustek. Stopiti skozi sveta vrata je skrivnostno romanje »skozi« Kristusa, ki je »človekov Odrešenik«.

Stopiti skozi sveta vrata ene od papeških bazilik v Rimu je priložnost, da romar prejme milosti, ki jih potrebuje. Romar z vero stopa skozi sveta vrata, ki so simbol »Kristusa«. Romar stopa »skozi« Kristusa v svetišče, da najde »pašo« za svojo dušo in prejme posebne milosti, ki jih za svoje življenje potrebuje (npr. da bo odpustil žalivcem, da se bo spravil s svojim bližnjim, da bo po dolgem času uredil svoj zakon, če še ni cerkveno poročen itd.). Vsak romar nosi svojo »lačno« in »žejno« dušo in ob prehodu skozi sveta vrata jo Bog nasiti in odžeja.

Stopiti skozi sveta vrata ene od papeških bazilik v Rimu vključuje prošnjo, da Kristus romarju »ozdravi« dušo, telo in duha. Gre za prošnjo po notranji ozdravitvi. Veliko je stisk, ki jih doživlja sodobni človek. Veliko je skritih odvisnosti, navezanosti in skrite sužnosti. To so »verige«, ki romarju oklepajo dušo, telo in duha. Romar, ki stopa skozi sveta vrata, z vero v srcu prosi, da ga Kristus ozdravi vseh bolezni duše, telesa in duha, da bo tako rešen »verig«, ki ga oklepajo in mu jemljejo moči, mu kradejo veselje, radost, smisel življenja in povzročajo velike stiske.

Stopiti skozi sveta vrata ene od papeških bazilik v Rimu pomeni »dotakniti« se Kristusa. Ko romar roma skozi sveta vrata, je povabljen, da se dotakne svetih vrat in v sebi obudi vero, da, če se bo dotaknil svetih vrat, to je »Kristusa«, bo »rešen« (prim. Mr 5,28), kot žena, ki je krvavela in »veliko pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše« (Mt 5,26). En sam dotik njegove obleke jo je ozdravil. Romar se v tej veri dotakne svetih vrat in prosi Kristusa za notranjo ozdravitev.

Stopiti skozi sveta vrata ene od papeških bazilik v Rimu je prošnja za čisto srce. Romar ve, da »od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka« (Mr 7,21-23). Zato romar, ko stopa skozi sveta vrata, z vero prosi, da Kristus, očisti njegovo srca vsega, kar ga omadežuje. Stopiti skozi sveta vrata pomeni, da romar zaupa Kristusu in ga prosi: »čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti« (Ps 51,12). Kristus, ki »pozna vse in vrača človeku po njegovem delu« (Prg 24,12), bo romarju dal »novo srce in novega duha« (Ezk 18,31).

Stopiti skozi sveta vrata ene od papeških bazilik v Rimu pa vključuje tudi prošnjo, da bi romar prejel svetoletni odpustek, ki ga je mogoče prejeti po predpisih, ki jih vsebuje obrednik za obhajanje svetega leta. Svetoletni odpustek lahko romar prejme tudi v drugih delnih Cerkvah in svetiščih, ki so v posameznih škofijah za to izbrana in v vseh Marijanskih svetiščih. Kljub temu je dobro, da se romarje, ki romajo v Rim in bodo stopili skozi sveta vrata ene od papeških bazilik v Rimu, povabi, da izpolnijo vse pogoje, ki so predvideni za prejem popolnega odpustka, in sicer: da so nenavezani na kakršenkoli greh, da opravijo sveto spoved, prejmejo obhajilo in molijo po namenu papeža (Očenaš, Zdravamarija in Slava Očetu). Poleg tega so v svetem letu predpisana še druga dejanja, ki jih je potrebno opraviti za prejem odpustka (npr. dar ubogim, obisk domov za starejše ali zaporov, udeležba na škofijskih ali župnijskih duhovnih vajah, misijonih, post od oddaj na televiziji in opustitev računalniških igric itd.). Dobra priprava lahko romarju pomaga, da bo ob obisku ene od svetoletnih bazilik v Rimu prejel tudi svetoletni odpustek (poponi ali delni), ki ga bo ohranil zase ali pa naklonil dušam v vicah.  

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek