Sodišče

Blog

Verouk in javna šola

Obiskovanje verouka in priznanje le-tega v javni šoli

Poslanka Levice dr. Tanja Greif pravi, da je več izobraževalnih ustanov med šolske dejavnosti po prosti izbiri »pritihotapilo nekaj, kar sem ne sodi«, verouk. Imenuje samo dve takšni ustanovi: Šolski center Kranj in Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma. Ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Feldo sprašuje, zakaj njegovo ministrstvo dopušča, »da šole verouk priznavajo kot opravljeno dejavnost po prosti izbiri dijaka.« Dodaja, da obstaja v Sloveniji 65 cerkva in verskih skupnosti, ki so enakopravne in sprašuje, zakaj »se potem kot šolska dejavnost ne priznava tudi udeležba v drugih teh verskih skupnostih, na primer Hinduistični ali Hare Krišna ali Jehove priče in podobno.«

Minister je poslanki odgovoril tako, da se je skliceval na 72. člen ZOFVI, ki govori o konfesionalni dejavnosti. Ta v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena in obsega verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo, pouk, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja za poučevanje odloča verska skupnost ter organizirane religiozne obrede.

Ker se je minister skliceval na 72. člen ZOFVI, ne vem, če je razumel vprašanje poslanke. Omenjeni člen namreč govori o izvajanju konfesionalnega pouka v šolskih prostorih. To dodatno podkrepi isti člen, ko ločuje med javnimi šolami in šolami s koncesijo. V slednjih se konfesionalna dejavnost lahko izvaja, če se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba, in če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba.

V vprašanju poslanke dr. Greifove je zaznati insinuacijo, da misli na katoliški verouk, saj se sprašuje zakaj »se potem kot šolska dejavnost ne priznava tudi udeležba v drugih teh verskih skupnostih, na primer Hinduistični ali Hare Krišna ali Jehove priče in podobno.« Kot opazovalec od zunaj sicer dopuščam možnost, da tudi kakšna druga verska skupnost konfesionalni pouk o svoji religiji imenuje verouk, zakaj pa ne. Iz njenega vprašanja gre razbrati, da bi ona zadeve ne problematizirala, če bi otroci obiskovali verouk pri kakšni drugi verski skupnosti, le pri katoliški ne, in bi bila to lahko priznana dejavnost po prosti izbiri dijaka. Če je tako, se mi zdi to poslankino izvajanje zahrbtno in demagoško. Da meri izključno na Katoliško cerkev, je jasno v njenem dopolnjenem vprašanju ministru.

Ključno je torej, kaj neka šola (javna ali s koncesijo) priznava kot dejavnost po prosti izbiri dijakov. Upoštevati je potrebno strokovno avtonomijo posameznih izobraževalnih ustanov. Nekatere dejavnosti po prosti izbiri dijakov se lahko izvajajo v šoli (klavir, pevski zbor, športne dejavnosti), spet druge se izvajajo izven šole (verouk in joga), vse v skladu z ZOFVI, a tako ene kot druge lahko šola prizna kot dejavnosti po prosti izbiri dijakov. Glede tega ni nikakršnih težav.

Doc. dr. Sebastijan Valentan

Odgovor je del novinarskega prispevka za portal Družine - tukaj.

Kanonist