Mednarodna konferenca o verski svobodi

Kardinal Miguel Ángel Ayuso Guixot se je na udeležence ministrske konference o svobodi veroizpovedi ali prepričanja (FoRB), ki je potekala 5. in 6. julija 2022 v Londonu, obrnil z video sporočilom. Izpostavil je, da ljudem ni mogoče prepovedati izražanja veroizpovedi ali verskih prepričanj, če so ta v skladu s skupnim dobrim.

Kardinal Guixot, prefekt Dikasterija za medverski dialog, izhaja iz drugega vatikanskega koncila, na katerem je bilo izpostavljeno spoštovanje svobode človeške osebe. »Izvrševanje vere namreč po svoji naravi obstoji predvsem v notranjih prostovoljnih in svobodnih dejanjih, s katerimi se človek usmerja naravnost k Bogu. Teh dejanj zgolj človeška oblast ne more ne ukazovati ne prepovedati« (Dignitatis Humanae, 3).

Ker so ljudje po naravi družbena bitja, jim ni mogoče brez kršitve prepovedati zunanjega izražanja njihovih verskih prepričanj ali veroizpovedi, če je to izražanje v skladu s skupnim dobrim. Pri tem dialogu in izmenjavi je lahko država koristen partner. Ekstremizem in fundamentalizem ne najdeta rodovitnih tal le v instrumentalizaciji religije, ampak tudi »v praznih idealih in izgubi identitete«, ki »dramatično vplivata na mnoge družbe«, predvsem razvite. Ta praznina smisla zlahka povzroči strah, ki vodi do tega, da drugega vidimo kot grožnjo in sovražnika.

Kardinal spomni, da papež Frančišek poziva na »pot človeškega brastva«. Dokument o človeškem bratstvu ter okrožnica Fratelli tutti sta trdna podlaga za oblikovanje svetovnega miru in skupnega sobivanja, da bi »človeštvo videli kot eno družino, vse ljudi pa kot brate in sestre«.

V papeževi okrožnici o bratstvu je posebno poglavje namenjeno verstvom, ki so v službi brastva. »Različne religije, začenši od priznavanja vrednosti vsake človeške osebe kot bitja, ki je poklicano, da je božji sin ali božja hči, ponujajo dragocen prispevek h gradnji bratstva in obrambi pravice v družbi. Dialog med ljudmi različnih religij ne govori le o diplomaciji, vljudnosti ali strpnosti. Kot so učili indijski škofje, je “cilj dialoga vzpostaviti prijateljstvo, mir, harmonijo in deliti moralne in duhovne vrednote ter izkušnje v duhu resnice in ljubezni“« (Fratelli tutti, 271). Po kardinalovih besedah tudi dialog z državami in njihovimi institucijami lahko na enak način vodi k večjemu razumevanju in zavezanosti za sodelovanje v prizadevanju za mir in pristen razvoj.

Sopodpisnica nekaterih izjav konference je tudi Slovenija.

Vir: Vatican News - slovenska redakcija in Vlada VB