Kardinal Parolin se udeležuje panelne razprave na Blejskem strateškem forumu. V njej je dejal:

“Nisem politik. Najprej naj se zahvalim slovenskim oblastem za vabilo. Vesel sem, da je Sveti sedež lahko prisoten tudi v pogovorih o prihodnosti Evrope. Glede politike mislim, da je nekdo že omenil, da je politika za nas, za krščanski pogled služenje. Tukaj pa naj dodam še stavek svetega papeža Pavla VI.: »Politika je najvišja oblika služenja človeku in družbi.« Je najvišja oblika služenja, kajti z njo želimo dejansko uresničiti skupno dobro vsakega posameznika in vseh ljudi. To je seveda velik izziv za vsakogar.

Mislim, da se dobro zavedamo, da je migracija zelo zahtevno vprašanje. Vprašanje, ki zahteva veliko različnih vidikov in mnogi tukaj sodelujoči so poudarili te različne vidike migracij. Mislim, da nam je papež Frančišek podal kar nekaj predlogov v zvezi s tem in politiki so pozorni na njegovo stališče o migracijah.

Mislim, da je potrebno najti neko usklajenost med načeli in resničnostjo, kar seveda ni enostavno. Strinjamo se, da so migracije skupni problem, kot so povedali moji predhodniki, in kot tak zahtevajo skupni odgovor. Nobena država, noben narod, nobena vlada ne bi smela ostati sama pri soočanju s tem problemom. Tukaj potrebujemo neko skupno politiko EU. V tem smislu, ko govorimo o novem paktu za migracije in azil, ki ga pripravljate, mislim, da je to dober poskus v to smer. Seveda pa je pomembno, kakšen odnos imamo do tega vprašanja. Sveti sedež je prepričan, da ne smemo imeti negativnega pristopa, negativnega odnosa do migracij in to je verjetno problem. Pozitivnejši vidik, ne samo s pragmatičnega in materialističnega vidika. Ampak, tukaj mislim, da ko upoštevamo vrednote, veliko smo jih omenjali v tej razpravi, ne moremo mimo tega. Sprejeti vse pomeni, da živimo v bratstvu. To je eden od ključnih vidikov, ki jih je v svoji zadnji okrožnici omenil tudi papež Frančišek. Tu je tisti ključni pristop, ki ga moramo zavzeti tudi, ko se pogovarjamo o migracijah. Torej sprejeti, spodbujati in vključevati. To so pomembni vidiki, ki govorimo o migraciji. To sem želel poudariti, da je torej naš odnos tukaj pomemben. Tukaj bi morali imeti nek skupen odnos do tega vprašanja. In še glede demografskih izzivov. Mislim, da bi EU potrebovala močno politiko, ki bi spodbujala družine. Konkretna stvar je to in to bi potrebovali čimprej.

Mislim, da je prihodnost Evrope v veliki meri odvisna od tega kako sposobna se bo okrepiti in poživiti svojo identiteto. Identiteto, za katero vemo, da temelji v idealih, vrednotah ustanovnih očetov Evropske unije. Njih sem že omenil. Oni so tisti, ki so postavili temelje za ta velik projekt in številne od teh idej, vrednot, ki so jih oni postavili za temelje, so bile krščanske vrednote. Zato ne bi smeli pozabiti na te krščanske korenine. In v tem smislu menim, da je tudi za prihodnost pomembno, da obdržimo odprt, transparenten dialog s Cerkvami, z verskimi skupnostmi, o čemer že govori 17. člen pogodbe o delovanju Evropske unije. Mislim, da je to pomembno. To bo ključno za prihodnost Evropske unije, ki pa je po mojem mnenju svetla.”

Zajem fotografije in prevod BSF-RTVS