Številni mediji poročajo o premestitvah duhovnikov. Novice posredujejo tako, kot so jih prebrali v uradnih cerkvenih glasilih. Ugotavljamo, da so se v zadnjem času tudi v uradnem cerkvenem glasilu (Sporočila slovenskih škofij) pojavile oblike »duhovniških imenovanj«, ki ne ustrezajo povsem Zakoniku cerkvenega prava. Zato želimo posredovati nekaj kanonsko pravnih iztočnic za pravilno navajanje.

V veliko pomoč nam je lahko Navodilo Kongregacije za klerike z naslovom Pastoralno spreobrnjenje župnijske skupnosti v službi misijonskega poslanstva Cerkve (Cerkveni dokumenti 162). V Navodilu je poglavje o župniku, župnijskem upravitelju in župnijskem vikarju (tč. 66–78). Gre za običajne službe, ki jih omenja tudi Zakonik cerkvenega prava in se redno delijo duhovnikom.

Imenovanje župnika

Krajevni škof imenuje duhovnika za župnika. Praviloma je župnik imenovan za eno župnijo. Zaradi pomanjkanja duhovnikov ali drugih okoliščin lahko krajevni škof enega župnika imenuje za župnika v več župnijah.

Primer: Peter Petrovič, župnik župnije Mesec, je bil imenovan še za župnika župnije Luna in Zvezda. Kadar pa krajevni škof prouči, da župnik, ki mu je zaupal več župnij, vsem župnijam ne more biti polni in dejanski pastir, ga v drugih župnijah imenuje samo za župnijskega upravitelja. Primer: Peter Petrovič, župnik župnije Mesec, je bil imenovan za župnijskega upravitelja v župniji Luna in Zvezda.

Tudi ko se župniku neka služba odvzame ali se ji iz upravičenih razlogov sam odpove (npr. ob dopolnitvi 75. leta starosti), se to primerno navede. Primer: Peter Petrovič, župnik župnije Mesec, je bil razrešen službe župnika župnije Luna in Zvezda, ker se je zaradi starosti župnijam odpovedal. Drugi primer: Peter Petrovič, župnik župnije Mesec, je bil razrešen službe župnika župnije Mesec in imenovan za župnijskega upravitelja iste župnije in župnijskega soupravitelja župnije Luna in župnije Zvezda. Gre za logični pravni vrstni red: župnik ene župnije (ali več župnij) je lahko hkrati imenovan za župnijskega upravitelja druge župnije (ali več župnij), medtem, ko je župnijski upravitelj ene župnije lahko hkrati imenovan za župnijskega soupravitelja druge župnije (ali več drugih župnij). Župnik je torej lahko hkrati župnijski upravitelj (in ne župnijski soupravitelj), medtem, ko je župnijski upravitelj lahko hkrati župnijski soupravitelj. Lahko pa se duhovnika, ki je župnijski upravitelj v eni župniji imenuje še za duhovnega pomočnika v drugi župniji (ali v več drugih župnijah).

Imenovanje župnijskega vikarja

Duhovnika (običajno novomašnika) lahko krajevni škof imenuje za župnijskega vikarja. Gre za službo, ki se v Zakoniku cerkvenega prava v latinskemu izvirniku imenuje »vicarius parochialis« (kann. 515-552). Zato slovenski prevod »župnijski kaplan« na tem mestu ni ustrezen. Pravilno in v skladu z Zakonikom cerkvenega prava ravnajo tisti krajevni škofje, ki duhovnika (npr. novomašnika) imenujejo za župnijskega vikarja. Duhovnik je lahko imenovan za župnijskega vikarja v eni župniji ali v več župnijah. Ni pa v skladu s pravom, če se duhovnika (npr. novomašnika) imenuje za župnijskega vikarja v eni župniji, v drugi župniji pa za župnika. V tem primeru gre za sovpadanje dveh nezdružljivih služb, ki jih ista oseba ne more hkrati opravljati (kan. 152). Lahko pa krajevni škof duhovnik (npr. novomašnika) imenuje za župnijskega vikarja za različne župnije v katerih bo opravljal različne naloge. V tem primeru je treba za vsako župnijo natančno določiti naloge, ki jih bo župnijski vikar imel. Primer: Peter Petrovič, novomašnik je bil imenovan za župnijskega vikarja v župniji Mesec, kjer bo prebival in poučeval verouk in za župnijskega vikarja v župniji Luna, kjer bo skrbel za begunce.

Pri ponovnem prevodu Zakonika cerkvenega prava bo treba službo »vicarius parochialis« prevesti v skladu z latinskim izvirnikom v »župnijski vikar«. Pojem »kaplan« - »cappellanus« se namreč v Zakoniku cerkvenega prava omenja na drugem mestu in sicer, ko gre za kaplane posebnih skupnosti (kann. 564–572). Gre za posebne službe, ki se zaupajo duhovnikom, da kot »kaplani« vršijo pastoralno skrb »v bolnišnicah, zaporih in na potovanjih po morju« (kan. 566 § 2). 

Imenovanje stalnega diakona

Zelo redko se v uradnem cerkvenem glasilu navaja imenovanje, premestitev ali razrešitev neke cerkvene službe, ki se je podelila stalnemu diakonu. Stalnim diakonom se lahko podelijo posebne službe v eni župniji ali različne službe v več župnijah. Veliko je cerkvenih nalog, ki se lahko zaupajo stalnim diakonom. Primerno je, da se službe, ki jih prejmejo stalni diakoni, prav tako objavijo v uradnem cerkvenem glasilu (Sporočila slovenskih škofij). Primer: Stalni diakon Peter Petrovič ml. je bil imenovan za voditelja pastorale mladih v župniji Zvezda in za skrbnika bolnikov v župniji Luna. Drugi primer: Stalni diakon Peter Petrovič ml. je bil razrešen službe skrbnika bolnikov v župniji Luna in v skladu s kan. 517 § 2 imenovan za skrbnika cerkvenega premoženja v župniji Luna. Službo skrbnika bo opravljal pod vodstvom Antona Prvega, župnika v pokoju, ki bo z oblastjo in pravicami župnika vodil pastoralno delo v župniji Luna.