Nuncij Jurkovič v Ottavo

Mons. dr. Ivan Jurkovič

Papež Frančišek je stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov v Ženevi, mons. dr. Ivana Jurkoviča, danes (05. 6. 2021) imenoval za apostolskega nuncija v Ottavi. Na nunciaturi v Ottavi bosta odslej kar dva Slovenca, saj je mons. dr. Matjaž Roter tajnik (trenutno še odpravnik poslov) na tem diplomatskem predstavništvu Svetega sedeža v Kanadi. Prvič v zgodovini se je tako zgodilo, da sta dva Slovenca na istem diplomatskem predstavništvu Svetega sedeža. Zanimivost je tudi v tem, da je vodja Delegacije EU v Kanadi prav tako Slovenka, Melita Gabrič.

Nadškof  mons. dr. Ivan Jurkovič, roj. 10. junija 1952 v Banja Loki pri Kočevju, je končal študij teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (1972–1978). Duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1977 prav tako v Ljubljani. Od 1978 do 1980 je bil kaplan v Domžalah. Študij je nadaljeval na Papeški cerkveni akademiji v Rimu (1980–1984), kjer je diplomiral leta 1984 in nato stopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. V istem obdobju je študiral kanonsko pravo na Papeški lateranski univerzi v Rimu in bil leta 1988 promoviran za doktorja kanonskega prava na temo povezano z ljubljansko škofijsko cerkvenopravno zakonodajo.

Dr. Jurkovič je diplomatsko pot začel kot tajnik papeškega veleposlaništva v Južni Koreji leta 1984, v letih 1988-1992 pa je deloval kot svétnik na nunciaturi v Kolumbiji. Leta 1992 je bil imenovan za svétnik na predstavništvu Svetega sedeža v Moskvi, kjer je štiri leta služboval tudi kot profesor kanonskega prava na Inštitutu filozofije, teologije in zgodovine sv. Tomaža Akvinskega.

V času akademskega udejstvovanja v Moskvi je v ruščini objavil knjigi tri dela: Priročnik o zakonskem pravu = De matrimonio : kanoničeskoe pravo: učebnoe posobie, Moskva (1994); O božjem narodu = De populo Dei: kanoničeskoe pravo: učebnoe posobie. Moskva: Istina i žizn (1995) ter, v soavtorstvu z Andrejem Kovaljem, Latinsko-ruski slovar kanonskopravnih terminov =Latinsko-russkij slovar´ terminov i vyraženij kodeksa kanoničeskogo prava. Moskva: Istina i žizn (1995), kar je bil v tistem času pomemben prispevek za kanonsko pravno v Rusiji in njen nadaljnji razvoj. Leta 2000 je izšla nova izdaja priročnika O božjem narodu in O zakonskem pravu (Kanoničeskoe pravo o narode božiem i o brake. Izd. 2-e, ispravlennoe. Moskva: Istina i žizn, 2000).

Od leta 1996 do 2001 je deloval kot svetovalec na Državnem tajništvu Svetega sedeža-Oddelek za odnose z državami, kjer je vodil oddelek za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi. Papež sv. Janez Pavel II ga je 28. julija 2001 imenoval za apostolskega nuncija v Belorusiji in  naslovnega nadškofa Krbave (Corbavia).

Pri švicarskih kantonalnih oblasteh

S kanadskim veleposlanikom v Kijevu

Škofovsko posvečenje je prejel 6. oktobra istega leta je v ljubljanski stolnici. Leta 2004 je bil imenovan za apostolskega nuncija v Ukrajini (do 2011), nato pa za apostolskega nuncija v Ruski federaciji in Uzbekistanu (do 2016). Leta 2016 ga je papež Frančišek imenoval za stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov v Ženevi. S tovrstnim imenovanjem je dr. Jurkovič tudi stalni predstavnik Svetega sedeža (s statusom opazovalca (O) ali člana (Č)) pri Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice (O), Mednarodni organizaciji za migracije (Č), Mednarodnem odboru Rdečega križa (Č), Mednarodni organizaciji dela (O), Svetovni zdravstveni organizaciji (O), Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (Č), Mednarodni zvezi za telekomunikacije (Č v imenu vatikanske države) in Svetovni trgovinski organizaciji v Ženevi (O), prav tako pa tudi pri Svetovni poštni zvezi v Bernu (Č v imenu vatikanske države).

Dne 3. decembra 2019, ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, je njen rektor prof. dr. Igor Papič mons. dr. Ivana Jurkoviča imenoval za častnega senatorja Univerze. Ob tej priložnosti je dr. Jurkovič za portal Kanonist povedal: tukaj.

Delovanje dr. Jurkoviča pri Uradu Združenih narodov v Ženevi je bilo zelo plodovito. Njegova mednarodna aktivnost, ugled in strokovnost so pripomogle k temu, da je Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dne 31. 5. 2021 soglasno sprejela resolucijo Sodelovanje Svetega sedeža v Svetovni zdravstveni organizaciji, ki formalno opredeljuje sodelovanje Svetega sedeža pri delu Svetovne zdravstvene organizacije kot države opazovalke nečlanice. Ta odločitev odraža odnos, ki ga Sveti sedež nenehno vzdržuje s to organizacijo že vse od leta 1953, in priča o zavezanosti družine narodov, da se z dialogom in mednarodno solidarnostjo soočijo z globalnimi zdravstvenimi izzivi, ki pestijo človeštvo.