Inštitut za kanonskopravne vede pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Metropolitansko cerkveno sodišče Nadškofije Maribor sta v sredo, 10. 2. 2021, priredila 3. strokovni posvet za sodnike in uslužbence Metropolitanskega cerkvenega sodišča Maribor ter zagovornike v cerkvenih kazenskih postopkih. Zaradi epidemioloških razmer je strokovni posvet potekal virtualno. Udeležil se ga je tudi mons. Alojzij Cvikl, DJ, mariborski nadškof metropolit in moderator sodišča.

Po uvodnem pozdravu je nadškof Cvikl vse udeležence spomnil na zadnji govor papeža Frančiška sodnikom Rimske rote, ki ga je imel 29. 1. 2021, in pri tem izpostavil nekatere pomembne vidike razglasitve ničnosti zakona, predvsem v povezavi z »dobrino zakoncev« (bonum coniugum).

Udeležencem strokovnega posveta, še posebej sodnikom, je priporočil v branje in študij apostolsko spodbudo Radost ljubezni (Amoris laetitia) in jih s papeževimi besedami spodbudil, da naj še naprej zvesto opravljajo službo, »ki je napolnjena s pastoralnim čutom, ki ne more nikoli manjkati v delikatnih odločitvah o ničnosti zakonske zveze.«

Sledil je referat, ki ga je pripravil oficial metropolitanskega cerkvenega sodišča in predstojnik Inštituta za kanonskopravne vede izr. prof. dr. Stanislav Slatinek. Udeležencem strokovnega posveta je predstavil Navodilo Glede zaupnosti pravd (v nadaljevanju Navodilo), ki ga je papež Frančišek 18. 12. 2019 naročil objaviti v uradnem vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano (str. 5). Gre za izredno pomembno besedilo, ki nima retroaktivnega učinka in zadeva torej samo tiste pravde, ki so bile sprožene ali pa še potekajo po njegovi objavi. Dr. Slatinek je dokument udeležencem strokovnega posveta predstavil v štirih točkah:

1.      Papeško tajnost (secretum pontificium) omenja že navodilo Secreta continere Državnega tajništva iz leta 1974 (AAS 66:89–92). Kleriki, ki so opravljali pomembne službe, so prisegli, da informacij, ki so bile pod papeško tajnostjo, ne bodo nikomur razodevali. V omenjenem navodilu beremo, da so bila pod papeško tajnostjo tudi vsa kazniva dejanja klerikov proti veri in morali. Kdor je prekršil papeško tajnost je storil kaznivo dejanje in se je kaznoval s primerno kaznijo.     

2.      Navodilo umika papeško tajnost iz hujših kaznivih dejanj klerikov, ki so našteta v 1. členu motu proprija Vi ste luč sveta (7. 5. 2019) in v 6. členu Določil glede hujših kaznivih dejanj (30. 4. 2001) in vse nadaljnje spremembe (2010).

3.      Navodilo pove, da pod papeško tajnostjo niso »ovadbe, postopki in odločitve« glede hujših kaznivih dejanj klerikov, ki so našteta v zgoraj navedenih dokumentih. To pomeni da:

a.       OVADBE kaznivih dejanj klerikov zoper šesto božjo zapoved z mladoletno (pod 18. let) ali ranljivo osebo niso pod papeško tajnostjo. Že Apostolsko pismo Vi ste luč sveta (7. 5. 2019) naroča: »Klerik, ko izve, da je bilo storjeno katero od dejanj (…) je dolžan nemudoma prijaviti dejanje ordinariju kraja (tč. 3 § 1). Smernice SŠK (5. 10. 2020) zato v skladu z Navodilom naročajo: »Krajevni škof (…) svojce opozori na možnost lastne prijave državnim organom« (tč. 70). Na drugem mestu: »Krajevni škof (…) posreduje pristojnim državnim organom vsak resen in prepričljiv sum spolne zlorabe mladoletnih in ranljivih odraslih oseb« (tč. 72).

b.      IZBIRA KAZENSKIH POSTOPKOV (uvedba upravnega ali sodnega kazenskega postopka) ni pod papeško tajnostjo. Vademecum glede nekaterih točk postopka v obravnavanju primerov spolne zlorabe mladoletnih, ki so jih zagrešili kleriki, ki ga je izdala Kongregacija za nauk vere (16. 7. 2020) zato v skladu z Navodilom naroča: »Ordinarij ali hierarh na primeren način obvesti domnevno žrtev in obtoženega, kadar to sama zahtevata, o posameznih fazah postopka in je pozoren, da se ne razkrijejo podatki, ki spadajo pod papeško ali službeno tajnost, ker bi razkritje lahko škodovalo tretjim osebam« (tč. 164).

c.       ODLOČITVE krajevnih škofov (izvensodna odločba v primeru upravnega kazenskega postopka) in odločitve Kongregacije za nauk vere (odločitev ali sodba v primeru sodnega kazenskega postopka), ko se zaključi kazenski postopek, niso pod papeško tajnostjo in se smejo razodeti zainteresirani javnosti (na primeren način npr. prijavitelju kaznivega dejanja, domnevni žrtvi, obtožencu, njihovim odvetnikom). Smernice SŠK zato v skladu z Navodilom naročajo: »Zaradi zaščite žrtve in skupnosti je potrebno o spolnem nasilju ali spolni zlorabi, upoštevajoč cerkveno in državno zakonodajo, še zlasti s področja varovanja osebnih podatkov, na primeren način obvestiti javnost« (tč. 74).

4.      Informacije (npr. vsebina v listinah kazenskega postopka) se v okviru službene tajnosti (kan. 471, tč. 2) obravnavajo tako, da se zagotovi varnost, integriteta in zaupnost z namenom zaščite dobrega imena, podobe in zasebnosti vseh vpletenih oseb. Cerkvena sodišča so dolžna varovati zasebnost vseh vpletenih oseb v nek kazenski postopek. Domnevne žrtve in njihovi odvetniki nimajo absolutne pravice, »da bi dostopali do informacij, ki so v sodnih spisih procesa, ampak lahko zaprosijo za vpogled v določene zadeve ter pri tem izpostavijo razloge, ki bodo podprli njihovo prošnjo. Izdaja dovoljenja je zaupana diskrecijski pravici pristojnega cerkvenega sodnika« (Odgovor Državnega tajništva 18. 1. 2021). Pod papeško tajnostjo pa še naprej ostajajo vse informacije, ki se pridobijo v zvezi z uvodno preiskavo (kan. 1717), ki jo krajevni škof uvede ob sumu storitve kaznivega dejanja in vse informacije v zvezi z drugimi hujšimi kaznivimi dejanji klerikov, ki so našteta v 3. členu Določil glede hujših kaznivih dejanj (2010).

V drugem delu strokovnega posveta je viceoficial metropolitanskega cerkvenega sodišča dr. Sebastijan Valentan udeležencem predstavil še delo Metropolitanskega cerkvenega sodišča v preteklem koledarskem letu 2020. Sledila je razprava pri kateri so sodelovali vsi navzoči sodniki in zagovorniki v cerkvenih kazenskih postopkih.

Dolgoletna sodnica na kazenskem oddelku sodišča v Slovenskih Konjicah, odslej pa tudi zagovornica v cerkvenih kazenskih postopkih, Lidija Pratnemer, je, ko so navzoči postavili nekaj vprašanj, opozorila, da se tudi na rednih (državnih op. p.) sodiščih zahteva velika mera zaupnosti, zlasti ko gre za obravnavo primerov zoper kazniva dejanja spolne nedotakljivosti. »Znotraj sodišča mora predsednik senata opozoriti vse navzoče na tajnost postopka, kar pomeni, da se informacije ne smejo širiti. Tudi pri rednih sodiščih je treba v polni meri varovati vse sodelujoče, da ne pride do primerov, ko bi nekdo bil vnaprej izpostavljen zaradi primera, ki se obravnava. Reči moram, da tako na rednem kot tudi na cerkvenem sodišču veljajo določila, ki jih je potrebno spoštovati v celoti. Tudi na rednih sodiščih prihaja do pritiskov odvetnikov, upam si trditi, da tudi do pritiskov izven sodne dvorane (sama sem jih bila deležna). Vedno sem si priklicala v spomin trditev, da je to potrebno vzeti v zakup, a le do te mere, dokler ni prišla zadeva tako daleč, da je bilo potrebno poklicati na pomoč tudi policijo. V postopkih sem prišla do ugotovitve (to je res moje osebno mnenje), da se zagovorniki poslužujejo vsega mogočega, da bi prišli do informacij z namenom, da bi jih lahko s pridom uporabili pri obrambi svoje stranke… Kadar bi kdo dajal v javnost imena in druge informacije v vezi s postopkom, lahko govorimo o odgovornosti take osebe, rečem lahko, da kar o kazenski odgovornosti… Kar se tiče medijske podpore, menim, da bi jo sodnik in ostali v sodni dvorani morali enostavno odmisliti. Kar pišejo in govorijo mediji, ni na meni, da jih spodbujam ali analiziram. Meni je pri delu važno samo to, da skozi dokazni postopek in njegov zaključek pridem do materialne resnice. Če pa nekdo širi in s svojimi informacijami, ki so zaupne narave, škoduje drugemu, pa vidim možnost, da bi lahko taka oseba storila kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, ki se preganja po zasebni tožbi. Morda še ena zanimivost. Ko sem začela z delom kot kazenska sodnica, se je kar polovica pripada kazenskih zadev (analiza kaznivih dejanj) nanašala na kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. Neverjetno veliko je bilo vloženih zasebnih tožb. Ko pa sem odhajala od tam, pa sem ugotovila, da je bilo takih primerov zelo malo, 2 ali 3. primeri na leto. Nisem si uspela odgovoriti na vprašanje, kaj je razlog za takšno spremembo. Morda ljudje niso več tako občutljivi. Zanimivo, da so pa porastla kazniva dejanja zoper premoženje, veliko je bilo poneverb, goljufij«.

V nadaljevanju razprave so se udeleženci posveta dotaknili tudi pomembnosti ničnostnih zakonskih pravd (ločitev zakoncev), v katerih je treba posebno pozornost namenjati otrokom razvezanih staršev, ki najbolj trpijo. Veliko je še tematik, ki jim bo potrebno v prihodnje nameniti posebno pozornost, vsi navzoči pa pričakujejo tudi naslednje srečanje, v upanju, da bodo na njem lahko tudi fizično navzoči. 

Dr. Sebastijan Valentan,
podpredsednik cerkvenega sodišča v Mariboru

Govor nadškofa Cvikla v celoti

Spoštovani,

znova se srečujemo na našem letnem srečanju za sodnike in uslužbence Metropolitanskega cerkvenega sodišča Maribor ter zagovornike v cerkvenih kazenskih postopkih, da pregledamo opravljeno delo in se ozremo tudi v prihodnost.

Dne 26. januarja 2021 smo se na pobreškem pokopališču poslovili od dolgoletnega sodelavca Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru, sodnika Antona Žerdina. Sodniško službo je marljivo opravljal 48 let (od leta 1973) in bil zvest in natančen v presojanju zakonskih težav. Ni bil brezdušni uradnik, ampak sodnik s pravičnim in usmiljenim srcem. Naj mu Gospod podeli rajsko slavo.

Obenem imam danes prijetno dolžnost, da namreč v naši sredi pozdravim dr. Sebastijana Valentana, našega novega viceoficiala in podpredsednika cerkvenega sodišča, ki ga cerkveno pravo imenuje adjunkt sodnega vikarja. Pozdravljam tudi dr. Janeza Görgnerja, novega sodnika, ki je pred dnevi opravil prisego, da bo nalogo sodnika pravilno in vestno opravljal, kot naroča kan. 1454 ZCP in čl. 35 § 1 Navodilo Dostojanstvo zakona. Zahvaljujem se vama, da sta sprejela odgovorno in pomembno službo za našo nadškofijo.

Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki že vrsto let predano opravljate zaupane vam naloge: oficialu, branilcu vezi in pravdniku, sodnikom, notarju in zagovornikom. Svoje delo opravljate pro bono in v korist naše krajevne Cerkve. Ko rešujete ničnostne zakonske pravde se verjetno pogosto, podobno kot papež Frančišek v svojem zadnjem govoru sodnikom Rimske rote, sprašujete kako otrokom razložiti, da - na primer - njihova mama, ki jo je oče zapustil in ne želi skleniti nove zakonske zveze, lahko skupaj z njimi prejema sveto obhajilo, medtem ko oče, ki je v novi zvezi ali pa čaka na razglasitev ničnosti zakona, tega ne more? Gre za izredno zahtevna vprašanja. Zato vas ponovno vabim k branju apostolske spodbude Radost ljubezni (Amoris laetitia), ki je lahko tudi za vas koristen pastoralni priročnik. V tem dokumentu so jasni znaki, da je treba na »ločitev gledati kot na skrajno sredstvo, potem ko se je ponesrečil vsak razumen poskus sprave (241).

Dragi sodniki, bodite pozorni na velike tesnobe Cerkve, na »posledice ločitve ali razveze pri otrocih, ki so v vsakem primeru nedolžne žrtve« (245). Ko opravljate poslanstvo na metropolitanskem cerkvenem sodišču, bodite pozorni ne samo na zakonce, ki prosijo za ničnost zakona, ampak tudi na otroke kot nedolžne žrtve ločitve in sklepanja novih civilnih zvez. Ločitev je zlo in to, da število ločitev raste, je zelo zaskrbljujoče. Zato ni dvoma, da je naša najvažnejša pastoralna naloga, da »krepimo ljubezen in prispevamo k zdravljenju ran«. Tako lahko preprečujemo stopnjevanje te drame našega časa (246).

Sodniki in zagovorniki v cerkvenih kazenskih postopkih se v zadnjem času več soočate tudi s primeri kazenske narave. Kakor ničnostne zakonske pravde so tudi ti primeri izredno zahtevni in zahtevajo dobro poznavanje kazenskopravne zakonodaje, tako s področja državnega kot cerkvenega prava.

Čeprav ni zakonsko besedilo in ne spreminja zakonodaje, pa je Vademecum glede nekaterih točk postopka v obravnavanju primerov spolne zlorabe mladoletnih, ki ga je lani izdala Kongregacija za nauk vere, koristen pripomoček, da bi bila pot samega kazenskega postopka jasnejša. Kongregacija je priporočila upoštevanje tega besedila z zavedanjem, da enotna praksa prispeva k večji pravičnosti. Zelo vam priporočam, da pri svojem delu skrbno upoštevati Vademecum, saj vam branje tega dokumenta lahko pomaga bolje razumeli in izvajati zahteve po pravičnosti, ko gre za hujša kazniva dejanja, ki so za Cerkev globoka in boleča rana, ki jo je treba zdraviti.

Sprejmite moj blagoslov in podporo. Vedite, da sem vam osebno hvaležen za vse opravljeno delo in zvestobo. Pogumno stopajmo po poti pravičnosti in miru, česar naša družba v obilju potrebuje.

Mons. Alojzij Cvikl, DJ,
mariborski nadškof metropolit – moderator sodišča