V Church House v Westminstru je minuli teden potekala 14. generalna sinoda Anglikanske cerkve: od izbruha pandemije COVID-19 so se člani sinode prvič osebno srečali. Canterburyjski nadškof Justin Welby je na srečanju poskušal umiriti anglikanske tradicionaliste, ki se zavzemajo za »reševanje župnij« in druge, ki so bolj ambiciozni in si želijo ustanavljati nove župnije. Nadškof je v svojem nagovoru sinodalnim članom Anglikanske cerkve dejal, da reševanje župnij, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje, ne pomeni, da je treba z ustanavljanjem novih župnij prenehati. Obe zahtevi je treba resno premisliti. Z veliko večino je bil ob sklepu sinode sprejet predlog škofa iz Sheffielda dr. Petra Wilcoxa, da je treba škofijam omogoči več svobode, da bodo lahko velikodušno razdelile svoje zgodovinsko bogastvo drugim škofijam v Anglikanski cerkvi, da bi se na ta način zagotovilo preživetje župnij, ki so v težavah.

Nadškof Welby je na sinodi poudaril, da se je število vernikov od leta 1952 zelo zmanjšalo in člane sinode spomnil, da bo treba nujno računati na spremembe. Anglikanska cerkev je ob popisu leta 1851 predstavljala približno 20 odstotkov prebivalstva. Danes šteje Anglikanska cerkev zgolj dva odstotka prebivalstva. Zato je nadškof Welby povabil člane sinode, da premislijo vprašanja, ki grozijo izgubi anglikanskega izročila, zgodovine in bogate preteklosti.

Nadškof Justin Welby je ob sklepu sinodalnega zasedanja podal izjavo, da Anglikanska cerkev ne podpira istospolnih porok v Gani, niti drugod po svetu, prav tako pa tudi ne odobrava nestrpnosti, ki se vrstijo proti LGBTQ+ skupnostim. Po njegovi izjavi so aktivisti LGBTQ+ ostro nasprotovali, še posebej vidna predstavnica Jayne Ozanne. Zaradi spolne etike se namreč v Anglikanski cerkvi (CofE) pojavljajo globoke delitve.