Od leta 1993 dalje je skoraj vsako leto v mesecu novembru Nova Slovenska zaveza (NSZ) v sodelovanju z Župnijo Ljubljana – Sveti Jakob pripravila sveto mašo v grajski kapeli Sv. Jurija na Ljubljanskem gradu ter molitve in krajšo slovesnost na Orlovem vrhu. Slovesnost je obujala spomin na oskrunjeno pokopališče in tam pokopane domobrance. Najmanj enkrat je tudi garda Slovenske vojske slovesnost počastila z navzočnostjo, poroča NSZ.

Tudi letos so želeli na podoben način obuditi spomin na pokopane vojake in so 16. oktobra 2021 oddali pisno povpraševanje glede svete maše na predlagani termin v grajski kapeli. Javni zavod Ljubljanski grad je prosti termin dal na razpolago in predlagal ureditev vsega ostalega z župnijo, kar so tudi storili.

Dne 3. novembra 2021 je NSZ prejela dopis predstavnice za stike z javnostjo Javnega zavoda Ljubljanski grad, v katerem jim zagotavlja, da so »bili naklonjeni izvedbi obreda, saj nam je bilo predstavljeno, da gre zgolj za sveto mašo«, a da »kot upravitelj Ljubljanskega gradu ne izdajamo soglasja za izvedbo svete maše za pokojne domobrance.«

V vezi z vsem omenjenim smo pri Kanonistu na predstavnico Ljubljanskega gradu naslovili vprašanje, od kod so črpali pravno podlago za to, da so odločili, da svete maše za padle domobrance ne sme biti v omenjeni kapeli. Slovenska ustava v 7. čl. določa, da so država in verske skupnosti ločene. To načelo je poznano tudi v drugih državah, zato nam je dilo dejstvo, da so odločili o vsebini svete maše, tuje.

Odgovor Janje Rozman, vodje službe za odnose z javnostmi javnega zavoda Ljubljanski grad, objavljamo v celoti:

“Spoštovani,

prejeli smo vaše vprašanje v zvezi s koriščenjem grajske kapele v mašni namen, v katerem izpostavljate kršitve pravice do verske svobode, vsebovane v 7. členu Ustave Republike Slovenije. Vse očitke o zatrjevanih kršitvah oziroma omejitvah človekovih pravic zavračamo, kar pojasnjujemo v nadaljevanju.

Grajska kapela je del Ljubljanskega gradu in predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena, ki je v izključni lasti Mestne občine Ljubljana. Ljubljanski grad, vključno s kapelo, kot upravljavec upravlja Javni zavod Ljubljanski grad.

Kot upravljavec premoženja zavod odloča o tem, ali bo in komu bo dopustil uporabo kapele oziroma drugih prostorov. Pri tem zavod sledi svojemu temeljnemu poslanstvu, ki je opredeljeno v Aktu o ustanovitvi in ki določa, da zavod organizira in izvaja kulturne, umetniške, turistične in druge prireditve z namenom oblikovanja celovite kulturne in turistične ponudbe ter ohranja in promovira materialno in nematerialno dediščino Ljubljanskega gradu.

Kot je bilo že pojasnjeno, je temeljno vodilo zavoda tudi politična neopredeljenost. Ob trenutnem stanju v državi je izvedba spominske slovesnosti za padle domobrance nedvomno dogodek z močno politično konotacijo, ki kot takšen ni skladen z našimi temeljnimi načeli.

Z odrekom soglasja za uporabo kapele v ničemer ne posegamo v pravico do verske svobode. Po podatkih letnega poročila Katoliške cerkve za leto 2020 je v Sloveniji 2901 cerkva in kapel in prepričani smo, da se lahko spominska slovesnost oziroma maša za padle domobrance izvede v kateri od njih.”