Zagovorniki in sodniki na strokovnem posvetu v Mariboru
Strokovni posvet za zagovornike (zastopnike in odvetnike) in metropolitanske cerkvene sodnike je 24. septembra 2020 potekal v prostorih Enote Teološke fakultete v Mariboru. Posvet sta organizirala Inštitut za kanonskopravne vede pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Nadškofija Maribor.
Vse navzoče je uvodoma pozdravil predsednik mariborskega cerkvenega sodišča (oficial) dr. Stanislav Slatinek, nato pa jih je nagovoril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je prvi sodnik v nadškofiji. Vsem navzočim se je zahvalil za delo in sodelovanje in jih spodbudil, da še naprej zvesto sledijo navodilom Svetega sedeža in Slovenski škofovski konferenci.
Sledili sta dve predavanji. Mag. Sebastijan Valentan, odvetnik in zastopnik v cerkvenih kazenskih postopkih in sodnik pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru, je zbranim predstavil Vademecum oz. vodilo glede postopkov v obravnavanju primerov spolne zlorabe mladoletnih, ki ga je letos izdala Kongregacija za nauk vere. Omenjeno vodilo je izredno koristen pripomoček vsem tistim, ki obravnavajo primere spolnih zlorab v kazenskih sodnih ali upravnih postopkih, pa tudi že v predhodnem preiskovanju.
Dr. Stanislav Slatinek, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča Maribor in profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti, je v svojem predavanju spregovoril o zagovornikih v kazenskih postopkih. V skladu s kanonskim pravom mora obtoženec v kazenski zadevi (tako v upravnem kot sodnem postopku) vedno imeti odvetnika, ki ga postavi sam ali mu ga da sodnik. Odvetnika lahko imajo tudi drugi. ZCP določa, da lahko službo odvetnika vrši vernik, klerik ali laik, ki je polnoleten, na dobrem glasu, doktor kanonskega prava ali drugače resnično izveden. Potrjen mora biti od krajevnega škofa.
Sledila je razprava z vsemi navzočimi. Lidija Pratnemer, dolgoletna sodnica, je izpostavila pomembnost, da zagovornik pomaga stranki in sodišču priti do resnice. Iz svoje prakse je delila misel, da so v postopkih pred državnimi sodišči redki primeri, ko bi osumljenec sam priznal krivdo. Da se pride do materialne resnice, je velikokrat v pomoč navzkrižno soočenje.
Odvetnik mag. Ronnie Christopher Horvat je spregovorili o pomembnosti prave terminologije. V javnosti se večkrat pojavljajo napačne kvalifikacije. O žrtvi govorimo takrat, ko je krivda storilcu dokazana, v teku samega postopka ugotavljanja krivde pa nastopata prijavitelj in osumljenec.
Navzoči so se zavzeli tudi za to, da bi se vzpostavil dialog s civilno pobudo Dovolj.je, saj se oboji zavzemajo za enako stvar – ugotavljanje resnice.
Zagovorniki in sodniki so sprejeli tudi pobudo, da se v prihodnje pripravi pravilnik za še ustreznejše delovanje in večjo operativnost.
Na naslednjem srečanju bo osrednja tema procesni vidik v kazenskih zadevah, pravna podlaga in razmejitev med naklepom in malomarnostjo.
Mag. Sebastijan Valentan