Na spletnem portalu Kanonist smo že poročali o pobudi Mednarodne konference o varovanju (The International Safeguarding Conference - ISC), da se v letu 2020 izvedejo spletni seminarji za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih oseb (Spletni seminarji: »Varnejša Cerkev«). Voditelj spletnih seminarjev je p. Hans Zollner, nemški jezuitski duhovnik, teolog in psiholog, profesor na Gregorijanski univerzi in eden vodilnih strokovnjakov za spolne zlorabe v Katoliški cerkvi.

V četrtek, 18. junija 2020, je potekal drugi spletni seminar z naslovom »Spletna zaščita v času izolacije«, pri katerem je sodelovalo več kot 300 udeležencev z vsega sveta. Navzoči so bili profesorji, zdravniki, psihologi in strokovnjaki za spolne zlorabe, ki so s svojimi prispevki opozarjali na svetovni problem zaščite mladoletnih in ranljivih odraslih oseb pred spletnimi zlorabami.

Poročila udeležencev seminarja so alarmantna in zahtevajo hitro ukrepanje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je v času pandemije Covid-19 povečalo število spletnega nadlegovanja mladoletnih otrok. V času pandemije se je širila posebna oblika zlorabe: »nagovarjanje«. Gre za spletni klepet otrok z osebo, ki se skriva in se pretvarja, da je iste starosti, istega spola, prikriva svojo resnično podobo in hoče doseči zaupanje pri mladoletni osebi. Ko se zaupanje vzpostavi, je namen nagovarjanja doseči spolni stik z mladoletno osebo ali vsaj izmenjavo fotografij intimnih delov telesa. Najbolj prizadeta starostna skupina so otroci stari od 11 do 13 let, pa tudi mlajši. Zlasti so na udaru dekleta. Največ tovrstnega »nagovarjanja« otrok in mladoletnih v času epidemije je bilo v Veliki Britaniji, Španiji in Avstraliji.

P. Hans Zollner je udeležence seminarja spodbujal k razmisleku, kako v tem času epidemije zaščititi otroke in mladoletne. Spletne zlorabe so se v tem času povečale zlasti zaradi izolacije otrok in mladine. Izolacija je pripomogla k večjemu dostopu do spleta. Internet je postal novo orožje nasilnikov, ki ga izkoriščajo za spletno nadlegovanje, kibernetsko nasilje in ustrahovanje mladoletnih. Raziskave z vseh koncev sveta kažejo, da so mladi v času pandemije ostali dlje časa doma, pogosto so bili sami in so lahko brez nadzora uporabljali spletne povezave. Vstopali so v spletne klepetalnice in se zaupali svojim sogovorcem ter sledili njihovim pobudam. Ker nimajo ustrezno razvitega obrambnega mehanizma, ne vedo kaj je zanje dobro in kaj ne. Zato je treba velik poudarek nameniti splošni izobrazbi ljudi na tem področju.

Zelo spodbudna je bila misel voditelja seminarja, da so vzgojne ustanove Katoliške cerkve lahko zelo koristne pri reševanju tega problema, saj je na svetu več kot 220 tisoč katoliških šol in 1500 univerz. Dragocene so tudi dobre prakse, ki so že uveljavljene v svetu, kot na primer nakup programske opreme, ki omogoča dostop samo do določenih spletnih mest in omejuje dostop do drugih. Kljub temu se ugotavlja, da to niso najbolj varni ukrepi. Treba se je zavzeti za omejeno uporabo spletnih brskalnikov in pametnih telefonov in poznati komunikacijske kanale, ki jih mladoletni radi uporabljajo (npr. Facebook, Snapchat itd.). Izobraževanje in ozaveščanje pa ostaja prednostna naloga vseh.

Kako pa v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji še nismo dovolj ozaveščeni glede teh vprašanj. Pri procesu izobraževanja in ozaveščanja širše javnosti si posebej prizadevata Ekspertna skupina za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih oseb pri Slovenski škofovski konferenci in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. (1) V interesu javnosti je, da se nenehno obvešča o pereči problematiki zaščite mladoletnih in ranljivih odraslih oseb, da se informira o koristni literaturi (2) s tega področja, da so na voljo izobraževanja in delavnice, kjer se lahko srečujejo starši in vzgojitelji in se seznanijo z dobro prakso, ki je že uveljavljena v svetu. Treba je neprestano ozaveščati javnost o pozitivnih ukrepih, ki so sprejeti bodisi na državni ali cerkveni ravni, da se prepreči širjenje napačnih informacij in zlobnih podtikanj. Samo tako se ohranja pozitivna klima, ki lahko koristi vsem, zlasti pa otrokom, mladoletnim in ranljivim odraslim osebam.

Kljub temu, da Katoliška cerkev razpolaga z izredno bogatim seznamom dokumentov za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih oseb, ki se nenehno posodabljajo, in odgovorno obravnava vsako prijavo spolne zlorabe, se civilna družba do njenih ravnanj pogosto odziva nestrpno. Velik problem je slabo poznavanje problematike spolnih zlorab. Obstajajo zelo površne razlage o tem kaj je spolna zloraba, kdaj nastopi in kako se prepreči.(3) V porastu so skupine ljudi (običajno iz vrst katolikov), ki načrtno »iščejo« ali celo »nagovarjajo« mladoletne in ranljive odrasle osebe, da brskajo po svoji preteklosti in v njej iščejo dogodke, ki bi jih lahko v javnosti predstavili kot morebitno spolno zlorabo. Če je taka pomoč poštena, ni nič narobe. Krivična pa je takrat, kadar se »nagovarjanja« vršijo pod krinko »očiščenja Cerkve« in kot lep izgovor, da se želi samo pomagati ranljivim skupinam ljudi.

Za boljše razlikovanje kanonskega in državnega prava naj povemo, da gre za dva avtonomna pravna reda, kar potrjuje tudi mednarodni Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (BHSPV) (Ur. l. RS, št. 13/2004) ter mnenje Ustavnega sodišča RS št. Rm 1/02-21. Že sama narava kanonskega prava je drugačna od državnega. V bistvu gre tudi v njem za iskanje pravičnosti in moralne gotovosti. Kazensko kanonsko pravo ima svoje zakonitosti, zaobsežene v Zakoniku cerkvenega prava, v posodobitvah papežev in Kongregacije za nauk vere. Cerkveni predkazenski in kazenski postopki v primerih ugotavljanja spolne zlorabe mladoletnih in ranljivih odraslih oseb s strani klerikov, članov redovnih skupnosti in drugih verskih delavcev, v Sloveniji potekajo strokovno in v skladu s kanonskopravno zakonodajo. Postopke vodijo izvedenci v kanonskem pravu z domačimi in mednarodnimi izkušnjami in kompetencami. Četudi so kleriki, to še ne pomeni, da za kazenskopravne postopke niso primerni.(4) V skladu s kanonskim pravom in cerkveno prakso lahko službo sodnika, pravdnika in notarja v cerkvenih postopkih, ki obravnavajo kazniva dejanja klerikov, opravljajo samo duhovniki. Odvetniki domnevnih žrtev, ki mimogrede niso stranke v postopku, in obdolžencev morajo biti doktorji kanonskega prava ali v njem resnično izvedeni ter potrjeni od škofa.    

V Sloveniji nujno potrebujemo več strpnosti, strokovnosti in trezne presoje, ko gre za obtožbe (predvsem klerikov), saj lahko hitra, površna, neutemeljena ali celo hudobna obtožba pomeni grobo jemanje dobrega imena nedolžne osebe. Jemanje dobrega imena nedolžne osebe pa je ena izmed hudih kršitev temeljnih človekovih pravic in nova oblika zlorabe, za katero še nimamo (niti v državi, niti v Cerkvi) izdelanih načinov zdravljenja. Zloraba dobrega imena nedolžne osebe je kaznivo dejanje, čeprav se glasu take osebe skoraj ne sliši ali pa se ga noče slišati.(5)

Spomnimo, da bila junija 2019 podana prijava o storitvi domnevne spolne zlorabe župnika iz Preddvora. V enem od spletnih člankov je novinar zapisal: »Vzrok za prijavo na policijo in umik župnika je bilo tudi delovanje civilne iniciative Dovolj.je.« Po letu dni je ljubljanska nadškofija objavila sklepno poročilo preiskave in zapisala, da v tem primeru niti državno tožilstvo niti predhodna cerkvena preiskava nista zaznali znakov kaznivega dejanja. Duhovnik je bil s tem oproščen suma. Kaj pa njegovo dobro ime? Se mu je kateri novinar že javno opravičil, da je zavajal javnost in ga po krivici dolžil spolne zlorabe? Se je duhovniku opravičila civilna iniciativa Dovolj.je? Tudi v njihovem zadnjem intervjuju zaman iščemo kakršnokoli opravičilo. Trdijo, da »imajo radi Cerkev« in da ščitijo nedolžne žrtve. Ko bodo sposobni reči tistim, ki so jim ukradli dobro ime, »oprosti«, jim bomo verjeli!

Kanonist

(1) Na Teološki fakulteti se izvaja raziskovalni program J5-9343: Proces razreševanja fizičnega in spolnega nasilja ter relacijska družinska terapija.

(2) Sebastijan Valentan, Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Pravna praksa 7. 11. 2019; Stanislav Slatinek, Pravica do pravične sodne odločitve ob sumu spolne zlorabe mladoletne osebe. Bogoslovni vestnik 79 (2019) 3,727—737.

(3) Za poglobitev teme glej: Pogosta vprašanja in odgovori o zaščiti otrok. https://katoliska-cerkev.si/pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-spolnem-nasilju (pridobljeno 18. 6. 2020).

(4) Če bi bil na področju državnega prava nek sodnik ali pa odvetnik obdolžen kaznivega dejanja, bi mu v kazenskem postopku prav tako sodil sodnik, zastopal pa bi ga odvetnik in ne kdo drug.

(5) Na spletni strani tednika Demokracija je bil v začetku junija 2020 objavljen članek z naslovom: Mlad duhovnik, ki so mu vzeli dobro ime in ga krivično oblatili – kdo bo odgovarjal za to?, a je bil kmalu umaknjen in danes je dostop do članka onemogočen.