Objavljamo odziv akademika prof. dr. Janeza Juhanta, ki je tudi član Programskega sveta Radiotelevizije Slovenija, ki ga je najprej objavil portal Casnik.si

Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

Vlada, ki je odstopila pred krizo in je bila soodgovorna za zaostritev razmer, zdaj pa je opozicija, dobiva v RTV Slovenija (v informativnih in drugih oddajah, npr. Tarča) prostor za promocijo tega negativizma (tudi t. i. kolesarjev), čeprav ima sama komaj kaj adutov za tvoren razvoj Slovenije. V tem duhu tudi RTV Slovenija seje negativizem, deluje nesorazmerno, zavajajoče. Ustvarja se umetno ustvarjena kritika vlade kljub njenemu – za razsodnega človeka razvidnemu – pozitivnemu delu za narod in državo.

To je bilo videno v sledečih korakih: 1. z neutemeljenimi napadalnimi očitki o pomanjkanju opreme, ki je vlada ni mogla zagotoviti z danes na jutri; 2. v takratnih kaotičnih svetovnih razmerah z orkestriranimi očitki o nepreglednosti nabave opreme (Tarča); 3. z napadi na stranko DeSUS in 4. z napadom (oddaja Vanje Kovač, sobota, 23. maja, zvečer in spet v Tarči 4. junija) na odločitve glede domov starostnikov.

Iz zanesljivih virov vem, da so strokovnjaki in odgovorni sprejemali odločitve v domovih v soglasju s svojci in vodstvom ter glede na možnosti. Potvarjanje je, da je šlo za »odpis« ljudi; s tem se vnaša strah v družbo in nezaupanje v stroko. Še bolj žalostno je, da občutljivo vprašanje nujnosti, da človek sprejema tudi svojo smrt, skuša ta kampanja politično izkoriščati in s tem zavajati javnost. Stroka in javnost pa še posebej zaradi krize zdaj potrebujeta strokovno, etično in človeško razpravo o življenju in smrti. In kako bi odgovorni lahko odločali, če ne bi stroka imela ustreznih pristopov in scenarijev za primer krize? Poleg tega je bila večina problemov v domovih podedovana.

Še bolj je čudno, da RTV Slovenija daje glavno besedo dr. Kebru, ki je kot bivši minister soodgovoren za neurejene razmere v zdravstvu in zdravstveni oskrbi starejših; ne problematizira pa npr., da bolnišnica Ptuj (pod vplivom SD?) ni hotela sprejeti oskrbovancev domov.

Neosnovan »napad« na vlado prek medijev iz tujine (Zgaga, angleški strokovnjak, EBU s pristranskim, neresničnim poročanjem o Sloveniji) naj bi bil sprejemljiv; na drugi strani RTV Slovenija kritizira, da minister Anže Logar (torej vlada) daje odgovor na Zgagov zapis in poroča o stanju sodstva v RS v EU itd. So merila enaka? RTV tudi ne poroča ustrezno o pohvalnih ocenah ravnanja sedanje slovenske vlade s strani kompetentnih tujih ustanov in medijev. Ali ni naloga nacionalne televizije, da predstavlja delovanje politike, ne pa da ruši vlado – še posebej če je ta uspešna? Rušenje katerekoli vlade na nacionalni RTV najbrž ni v nacionalnem interesu, pač pa le v interesu kakih politikov oziroma lobijev. Več primerov potrjuje, da je to počela nacionalna RTV; npr. 19. maja V Odmevih v Studiu City itd.

Gospa varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski stalno ponavlja, da ni prepovedanih tem ne prepovedanih ljudi. Vendar oddaje le dajejo vedeti, da te prepovedi obstajajo. Zakaj se o kritičnih zadevah ne moremo pogovarjati v odprtem dialogu različnih – ne le določenih – na kaki okrogli mizi na RTV, da bi poglobljeno tematizirali stanje, ali v Odmevih, kot je bilo to nekoč, zdaj že dlje časa ne več. Npr. soočenje dr. Rudija Rizmana v imenu podpisnikov ene strani z uglednim predstavnikom podpisnikov za vlado ali Katedre svobode ali s prof. dr. Ernestom Petričem? Tako pa se na RTV Slovenija širi (ulično) sovraštvo z neutemeljenimi žaljivimi izrazi kot »skrajna stranka« in »zanikanje EU« in domnevno financiranju SDS od Viktorja Orbana.

Kje je torej resnicoljubnost, etičnost in prisebna odgovornost novinarskih – predvsem nacionalne RTV – hiš in njihovih delavcev do celotne družbe?

Igor Bergant je 20. maja v Odmevih gostil predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča in še predstavnika odvetnikov: Florjančiča ni nič vprašal o problemih, ki jih je predstavil odvetnik – lahko bi oba soočil in bi dobili realnejšo sliko o stanju. Za primerjavo: 2. aprila je isti gostil vodjo ENZ Aleksandra Čeferina. Razglabljala sta o težavah tega športa, ker ni tekem, nobenega vprašanja ni bilo glede Čeferinove odgovornosti, da so bile nekatere nogometne tekme žarišča širjenja epidemije, o čemer so pisali številni evropski mediji in poznavalci. Res pa ne moremo pripisati neposredne odgovornosti za to prvemu človeku evropskega nogometa.

Opozoriti želim le na neverjeten primer podcenjevanja slovenskih gledalcev ob primerih neprofesionalnosti voditelja RTV Slovenija, ki kritik na račun Aleksandra Čeferina sploh ni omenil niti ni gosta o tem nič vprašal. Tudi spletni portal RTV – MMC Aleksandra Čeferina opisuje zgolj kot »enega izmed najbolj zaposlenih ljudi«.

V ključnih informativnih oddajah pri povzetkih iz Državnega zbora izbirajo selektivno: zelo v ospredju so opozicijske LMŠ, SD, Levica, nič pa npr. kritični odzivi Jelinčiča ali vladnih strank na to, še posebej če so kritični do medijev. Informativne oddaje naj bi se odlikovale v kvaliteti za reševanje realnih, ne pa medijsko ustvarjenih problemov ter v argumentiranem dialogu različnih, ne pa v izključevanju nekaterih.

Analiza kaže, kako ima sedanja opozicija veliko večjo vsebinsko minutažo v informativnih oddajah, ko jo je imela prejšnja opozicija, sploh pa je poročanje objektivno neuravnoteženo.

Izjave premiera, npr. ob sprejemanju protikriznih zakonov, so prikazane nevsebinsko in marginalizirane, večjo težo imajo neutemeljeni in nerealni ugovori opozicije. Tudi ob sprejemanju prvega težko pričakovanega protikriznega zakona, težkega več kot tri milijarde evrov, ni bil gost v Odmevih premier Janez Janša, pač pa Aleksander Čeferin.

Nacionalni televiziji, da o radiu sploh ne govorim, pogosto očitajo dvojna merila. In še: zakaj RTV poroča, da se je v nabavo mask oz. zaščitne opreme vpletala žena premiera Janeza Janše, v informativnih oddajah pa zamolči, da je na to temo za konkretno podjetje lobiral tudi predsednik SD Dejan Židan. In sedaj ko je dr. Židan odstopil, je imel poslovilni nastop v Odmevih – spet brez kritičnih vprašanj, npr. da je stranka SD, ki jo je šest let vodil, v milijonskem minusu …

Pohvalo veleposlanikov vladi ste objavili pozno zvečer; prav tako ste poročali o »kolesarjih«, niste pa v istem pasu omenili tudi petdeset tisoč (zdaj že sto tisoč) podpisnikov peticije v podporo vladi … Podobno ste ravnali ob pismih levih intelektualcev, dr. Rizman je nastopil v TV Dnevniku, gostili ste ga v Odmevih. Potem se je to še ponavljalo. Ko je tehtno izjavo v podporo vladi dala Katedrala svobode (intelektualci in kulturniki), o tem sploh niste poročali. Če pa že, le obrobno in post festum. Je to javna RTV vseh državljanov?

Prof. dr. Janez Juhant, svetnik RTV