Evropske analize kažejo, da je bil delež žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji leta 2017 samo 20,6 %. Vatikanski statistični urad pa o položaju žensk v Katoliški cerkvi beleži boljše rezultate. Število žensk, ki aktivno pomagajo papežu pri upravljanju vesoljne Cerkve, še nikoli ni bilo tako visoko kot je danes. Veliko zaslug za to ima sveti papež Janez Pavel II. Leta 2004 je službo podtajnice na Kongregaciji za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja zaupal Italijanki, salezijanski redovnici Enrici Rosanno. Njegovemu zgledu je sledil tudi njegov naslednik papež Benedikt XVI. V njegovem času (od 2005 do 2013) je bilo v Vatikanu zaposlenih 4.053 ljudi, od tega 697 žensk, kar je približno 17%. S prihodom papeža Frančiška pa se je število žensk v Vatikanu dvignilo na 23 %. Danes je v Vatikanu na odgovornih položajih 1.016 žensk. (1)

Najpomembnejši uradi v Vatikanu imajo v vodstvenih timih tudi ženske. Papež Frančišek je leta 2016 za direktorico Vatikanskih muzejev imenoval Italijanko Barbaro Jatta (roj. 1962), ki je po svoji izobrazbi umetnostna zgodovinarka. Odločitev je presenetila tudi Vatikanske uslužbence, saj noben drug muzej te velikosti in pomena nima ženske na čelu. Vatikanske umetniške zbirke namreč spadajo med pet najbolj obiskanih muzejev na svetu.

Papež Frančišek poudarja, da se mora Katoliška cerkev v odnosu do žensk temeljito spreobrniti. Nekatere službe, pravi papež, za katere se nujno ne zahteva sveti red (npr. duhovništvo ali škofovstvo), se morajo v prihodnosti zaupati tudi ženskam. Da bi na vidne položaje pripeljal čim več žensk, je papež podvojil število podtajnikov na vatikanskih cerkvenih uradih, kongregacijah, komisijah in ustanovah. Leta 2017 je papež Frančišek v okviru Rimskega urada za laike, družino in življenje imenoval dve novi podtajnici in sicer dr. Gabriello Gambino, mednarodno priznano profesorico filozofije prava na Papeškem inštitutu Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini, ki spada pod Papeško univerzo Lateran, in dr. Lindo Ghisoni, profesorico kanonskega prava na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Obe sta poročeni ženi in imata vsaka svojo družino in otroke. Tudi na Kongregaciji za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja je španska redovnica misijonarka Carmen Ros Nortes (roj. 1953) postala podtajnica in po več letih nasledila s. Enrico Rosanno. V Tajništvu za komunikacije pri Svetem sedežu delujeta tudi dve ženski in sicer Slovenka dr. Nataša Govekar, članica Centra Aletti, ki je direktorica teološko-pastoralnega urada, in Brazilka Cristiane Murray, ki je bila imenovana za namestnico direktorja Tiskovnega urada Svetega sedeža.

Zadnje imenovanje te vrste se je zgodilo januarja letos, ko je Italijanka dr. Francesca Di Giovanni postala podtajnica na novo ustanovljenem oddelku za odnose z državami Svetega sedeža.

Podobno kot v Vatikanu se vidne spremembe dogajajo tudi po nekaterih evropskih škofijah. V škofiji Lozana, Ženeva in ​​Fribourg v Švici je krajevni škof Charles Morerod O.P. pomembne službe v škofiji zaupal ženskam. Škofova tajnica je  Manuela Huber, namestnica generalnega vikarja Marianne Pohl-Henzen, stike z javnostjo pa v škofiji opravlja Petra Perler. Škofova odločitev je zelo presenetila domačine, pa tudi sosednje škofije. Zelo nenavadno je bilo imenovanje Marianne Pohl-Henzen za namestnico generalnega vikarja v škofiji.(2) Gre za posebno novost, da škof v svoj osebni svet vključi tudi žensko. To možnost sicer omogoča cerkveno pravo, da si škof sestavi svet, ki ga sestavljajo vikarji in pomočniki, vendar v praksi škofje po tej možnosti bolj redko sežejo (kan. 437, § 4). Marianne ni bila imenovana za »generalnega vikarja«, zato ni »vikarica«, ampak namestnica prvega moža, ki pomaga škofu. Njen položaj ji sedaj omogoča, da lahko v škofovem imenu opravljala pomembne naloge. Njena izobrazba, zaključila je namreč univerzitetni študij nemščine, klasične filologije in teologije, ji bo nadvse koristil, da bo kot članica ožjega škofovega sveta v novi službi odgovorno skrbela za duhovnike v jezikovno barviti škofiji Lozana, Ženeva in ​​Freiburg.

Vse več raziskav dokazuje, da ustanove z uravnoteženo navzočnostjo žensk na vodilnih položajih dosegajo boljše poslovne rezultate, zato si povsod prizadevajo spodbuditi zakonske spremembe za izboljšanje uravnoteženosti obeh spolov na najvišjih položajih v družbi. Katoliška cerkev je gotovo vodilna ustanova v pozornosti, ki jo nudi ženskam, jim omogoča študij, jih vključuje v vodstvene službe in nenazadnje vlaga velik napor, da se z odgovorno cerkveno zakonodajo (3) ženskemu spolu nudi kar največja zaščita, (4) tako v mladoletnosti kot v letih odraščanja in v času staranja.(5) Katoliška cerkev daje civilni družbi zgled, ki je vreden posnemanja.

Kanonist

(1) https://donneinvaticano.org/le-donne-e-i-papi/oggi-ieri/ (pridobljeno 25. 5. 2020).

(2) Team. https://www.kath-fr.ch/team (pridobljeno 25. 5. 2020).

(3) Dokumenti za zaščito mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. https://www.kanonist.eu/dokumenti-za-zaito-mladoletnih (pridobljeno 25. 5. 2020).

(4) Stanislav Slatinek, Pravica do pravične sodne odločitve ob sumu spolne zlorabe mladoletne osebe. Bogoslovni vestnik 79 (2019) 3,727—737. https://doi.org/10.34291/BV2019/03/Slatinek (pridobljeno 25. 5. 2020).

(5) Kongregacija za katoliško vzgojo, Moškega in žensko ju je ustvaril. Za pot dialoga o vprašanju teorije spola v vzgoji. Cerkveni dokumenti 159.  http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/76BD9A5706170B87C125849E004F8B41/$FILE/CD%20159%20-%20MOSKEGA%20IN%20ZENSKO%20-%20PRELOM%20-%20TISK.PDF (pridobljeno 25. 5. 2020).