Poročilo Varuha o verski svobodi v času COVID-19
Varuh človekovih pravic je od začetka razglasitve epidemije pa do konca aprila 2020 obravnaval 324 zadev in opravil 182 vsebinskih telefonskih razgovorov z ljudmi, ki so iskali informacije, povezane s širjenjem COVID-19 ali pa so želeli biti osveščeni o svojih pravicah. O tem je pripravil posebno poročilo, ki zajema tudi versko svobodo in delovanje verskih skupnosti.
Kot Varuh navaja v omenjenem poročilu, je bilo po razglasitvi epidemije in sprejetju vrste ukrepov za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 očitno, da bo vse to omejujoče vplivalo na uresničevanje verske svobode oziroma delovanje verskih skupnosti. Duhovna oskrba ima nedvomno posebej pomembno vlogo prav v negotovih in kriznih obdobjih. Varuh je zato samoiniciativno v začetku meseca aprila povabil verske skupnosti, ki so vpisane v Register cerkva in drugih verskih skupnosti, da pojasnijo spremembe v njihovem delovanju, predvsem v smeri bogoslužja in drugih verskih obredov za njihove pripadnike.
Verske skupnosti so se v svojih odzivih, ki so jih posredovale Varuhu, večinoma zahvalile za skrb. Precej se jih je odločilo za številne samoomejitvene ukrepe (nekatere preventivno še pred vladnimi ukrepi) z namenom odgovorne kolektivne podpore zdravstvenemu sistemu in ukrepom vlade. Svojim pripadnikom naj bi bile tudi z različnimi priporočili in navodili sporočile, naj dosledno spoštujejo in uresničujejo vladne ukrepe. Samoomejitveni ukrepi, ki so jih verske skupnosti izvedle, so bili predvsem zaprtje prostorov za izvajanja verskih obredov, srečanj in drugih dejavnosti; prenehanje izvajanj skupinskih verskih obredov, skupinskih molitev, meditacij, izobraževalnih in ostalih srečanj ter drugih verskih javnih dogodkov in dejavnosti z udeležbo pripadnikov verskih skupnosti. Verska dejavnost v posameznih skupnostih je bila večinoma omejena na individualno raven.
Več verskih skupnosti je v tem času verske obrede in druge verske dejavnosti preselila na internet (epošta, spletne strani, Facebook, YouTube, druga družabna omrežja in elektronske komunikacije), televizijo in radijski sprejemnik, preko katerih ohranjajo stik s pripadniki verskih skupnosti in iščejo nove načine uresničevanja verske svobode. Prav tako so na voljo po pošti, telefonu, vzpostavili so SOS telefone, za individualna srečanja so na voljo v izjemnih primerih in skladno z zaščitnimi ukrepi. Nekatere verske skupnosti so s preventivnimi ukrepi, kot npr. omejitve števila zdravih oseb v večjih prostorih, primerna varnostna razdalja, razkuževanje ipd. svoje prostore ohranile odprte za osebne molitve. Nekaj se jih udejstvuje tudi lokalno npr. s šivanjem mask, nakupovanjem za starejše in poučevanjem o preventivnih ukrepih. Posebej izpostavljen je bil problem dostopa do starejših v trenutnih razmerah, ki niso vešči sodobnih tehnologij, zato navadno za stik z njimi uporabljajo telefon. Izpostavljeno je tudi bilo, da pogrešajo konkretnejše in verskim skupnostim prilagojene informacije s strani državnih organov. Poleg že omenjenih so se za negativne izkazale tudi posledice finančne narave. Upad prostovoljnih prispevkov, ki jih sicer pridobivajo z donacijami svojih pripadnikov, vpliva na njihov finančni položaj, to pa bi utegnilo imeti za posledico tudi npr. izgubo prostorov, ki jih za potrebe delovanja najemajo, ali morda celo dokončno prenehanje delovanja nekaterih verskih skupnosti.
Redke posamezne verske skupnosti so Varuhu sporočile, da težav nimajo oziroma so ukrepe razumele kot oblastno prepoved delovanja. Nekatere pa Varuhu tudi sploh niso odzvale.
Varuh pa je obenem tudi na Ministrstvo za zdravje (MZ), Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), Ministrstvo za obrambo (MORS) in Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) naslovil splošna vprašanja organizacije ter načina izvrševanja redne individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe v Republiki Sloveniji v epidemioloških razmerah.
Na Varuhovo vprašanje o tem, kako sta za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske v trenutnih oteženih okoliščinah, povezanih z vladnimi ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19, urejena organizacija verske duhovne oskrbe in način izvrševanja te pravice, je MORS pojasnil, da Vojaški vikariat (VVIK) v nastalih oteženih okoliščinah upošteva vsa predpisana navodila in umeritve glede gibanja in samovarovalnih ukrepov skladno z vladnimi ukrepi in akti vodenja in poveljevanja v Slovenski vojski (SV). Delo je organizirano tako, da ne prihaja do nepotrebnih fizičnih stikov, gibanje je omejeno na delo največ na eni lokaciji na dan, če je to potrebno ali delo od doma. Pripadniki in pripadnice SV so bili o takem načinu dela obveščeni preko internetnega omrežja Intranet, kjer so dostopni tudi različni kontakti pripadnikov VVIK, s katerimi lahko kadarkoli kontaktirajo. Glede na situacijo se na to sprejmejo ustrezni ukrepi. MORS je tudi pojasnil, da imajo pripadniki VVIK nalogo, da so preko telefona redno v kontaktu z enotami ter vojašnicami, za katere so odgovorni. Delujejo tudi preko Facebook strani (FB), kjer so spodbudne misli in drugo gradivom na voljo pripadnikom SV. Osebne FB strani pripadniki VVIK uporabljajo tudi za neposreden stik s pripadniki SV doma in na mednarodnih misijah.
Na vprašanja o tem, kako sta za zaprte osebe urejena organizacija verske duhovne oskrbe in način izvrševanja te pravice, je URSIKS Varuhu pojasnil začasno sprejete ukrepe prepovedi obiskov tudi za predstavnike verskih skupnosti, ki so namenjeni zajezitvi možnosti vnosa okužb med zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni in prevzgojnem domu. Med ukrepe so uvrstili tudi začasno neizvajane vseh oblik verske oskrbe, kot so skupinske molitve, liturgije, svete maše, ki so povezane z ukrepi, ki so jih same sprejele posamezne verske skupnosti. URSIKS je navedel, da so bili verski predstavniki z navedenimi ukrepi seznanjeni in so jih sprejeli z razumevanjem ter da so poročali, da so se zaprte osebe v tem obdobju na njih obračale tudi preko telefona. Vsem zaprtim osebam, ki so izrazile željo po prehranjevanju iz verskih razlogov v tem času, slednjo tudi zagotavljajo. Na URSIKS-u naj bi se zavedali pomembnosti zagotavljanja duhovne oskrbe zaprtim osebam, a v tem času aktivnosti in ukrepe usmerjajo k preprečevanju vnosa virusa COVID-19 v zavode, zato je začasno prekinjeno izvajanje vseh skupinskih oblik duhovne oskrbe. V tem času tudi naj ne bi bili beležili posebnih prošenj po individualni duhovni oskrbi, saj so zaprte osebe ukrepe sprejele z razumevanjem, vsako prošnjo pa bi po zagotovilih URSIKS-a obravnavali individualno in iskali možnost za njeno uresničitev.
Glede urejenosti organizacije verske oskrbe in načinu izvrševanja te pravice za policiste in policistke pa je MNZ na vprašanje Varuha pojasnilo, da se uslužbenec generalne uprave, ki organizira oziroma opravlja duhovno oskrbo v policiji skladno s Pravilnikom o organizaciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji, tudi v trenutnih oteženih okoliščinah odziva na vse želje, prošnje in predloge, ki mu jih posredujejo policisti in policistke različnih veroizpovedi. Dodatne aktivnosti zato naj ne bi bile potrebne. Varuh še posebej izpostavlja, da je vprašanja o zaznanih spremembah organizacije redne individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe v času epidemije ter načinu izvrševanja te pravice za oskrbovance v socialnovarstvenih zavodih, skladno s 25. členom Zakona o verski svobodi (ZVS), naslovil tudi na Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Ti so mu sporočili, da so domovi za starejše v skladu z navodilom Ministrstva za zdravje (dokument št. 1612-4/2018/120 z dne 12. 3. 2020), ki je predlagalo ukrep prepovedi obiskov z izjemami in v skladu z navodilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (dokument št. 0075-1/2020 z dne 18. 3. 2020), ki je predlagalo izvajanje omenjenih izjem v čim manjšem obsegu in navedlo strogo izvajanje tudi drugih ukrepov, zaprli vrata za zunanje obiskovalce. Duhovniki tako skladno z ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužbe s koronavirusom ne vstopajo v domove za starejše in ne opravljajo verskih obredov. Stanovalci imajo še vedno zagotovljeno individualno svobodo izražanja verskega prepričanja kljub trenutno okrnjenemu kolektivnemu vidiku verske svobode. Stanovalcem ostaja na voljo tudi sakralni prostor oz. domska kapelica, za obisk pa veljajo ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužbe s COVID-19. Težje mobilnim stanovalcem pri obisku kapelice pomaga domsko osebje. SSZS nam je nadalje pojasnila, da je stanovalcem omogočeno prejemanje napotkov in knjig z versko vsebino, ki jih prejmejo v skladu z ukrepi po poteku 72 ur po dostavi v dom. Omogočeno naj bi bilo tudi spremljanje verskih obredov preko televizije in radija v sobah stanovalcev. Nekateri domovi se po besedah SSZS uspešno dogovarjajo za izvedbo maše na prostem, pri kateri duhovnik izvaja obred na območju zavoda, stanovalci pa po želji sodelujejo s prisotnostjo pred domom ali na balkonu zavoda. Domovi naj bi vpeljali tudi aktivnosti ob prazniku velike noči z namenom doseganja čim višje mere normalizacije domskega življenja. SSZS je tudi zagotovila, da se domovi za starejše zavedajo pomembnosti duhovne oskrbe, še toliko bolj v tem neugodnem času, zato ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužbe skušajo stanovalcem možnosti verske participacije približati ravni, ki bi jo stanovalci imeli v svojem primarnem domu.
Vir: Varuh človekovih pravic RS, Posebno poročilo