V italijanščini beseda penitenza med drugim pomeni pokoro, kot v fra. pénitentiaire ali v lat. paenitentia (v italijanskem državnem poimenovanju beseda penitenza pomeni tudi zapor. V Italiji je poznana Polizia Penitenziaria – zaporniška policija. Pri nas podobno nalogo opravljajo pravosodni policisti). Penitenciarij je torej tisti, ki nalaga pokoro - spovednik. Na drugi strani je penitent ali spovedanec. Hitro ugotovimo, da se nahajamo na področju vesti.

Zakonik cerkvenega prava trikrat izrecno uporabi besedo penitenciarij, pa še to s pridevnikom kanonik, torej kanonik penitenciarij (prim. kan. 478 § 2, 508 § 1, 968 § 1). To pomeni, da ne gre za povsem običajnega spovednika (confessarius), ki nalaga pokoro. V skladu s kanonskim pravom mora biti penitenciarij kanonik, član stolnega kapitlja. V škofijah, kjer nimajo stolnih kapitljev (in ne kanonikov), penitenciarija izmed duhovnikov določi krajevni škof (kan. 508 § 2).

Penitenciarij ima po pravu pravico, da v zakramentu svete spovedi spovedance oprosti od vnaprej izrečenih kazni, ki niso razglašene in ne pridržane Apostolskemu sedežu. Tukaj mislimo na:

1.      Kazniva dejanja proti veri in edinosti Cerkve. To so dejanja krivoverstva, odpadništva ali razkola. Z besedo krivoverstvo v pravu označujemo trdovratno zanikanje katere izmed resnic, ki jo je treba verovati z božjo in katoliško vero, ali trdovraten dvom o njej; odpadništvo je zavrnitev krščanske vere v celoti; razkolništvo pa pomeni odklonitev podrejenosti papežu ali odklonitev občestva z udi Cerkve, ki so mu podrejeni (kan. 751). Storilce v teh primerih zadene vnaprej izrečena kazen izobčenja iz Katoliške cerkve. Da se to zgodi, mora tak storilec kakšnega od naštetih dejanj storiti na zunanjem področju, da ga drugi vidijo ali slišijo. Če recimo kakšno versko resnico trdovratno zanika le v svojem srcu, potem o kaznivem dejanju še ne moremo govoriti. Storilec omenjenih kaznivih dejanj se lahko po svojem spovedniku ali pa sam neposredno obrne na penitenciarija in prosi za oprostitev kazni. Klerike, ki so storilci takšnih dejanj, lahko doleti kazen odslovitve iz kleriškega stanu (gre za kazenski ukrep, ki klerika razreši njegovega stanu, v smislu, da dejanj kleriškega stanu ne sme več opravljati).

2.      Kazniva dejanja proti cerkvenim oblastem. Kdor uporabi fizično silo proti škofu (prim. kan. 1370 § 2), ga zadene vnaprej izrečen interdikt (zapora bogoslužja, kar pomeni, da sam ne more delit zakramentov in zakramentalov ter zakramentov prejemat – npr. akolit) (kan. 1332). Če to stori klerik, ga poleg tega zadene tudi vnaprej izrečen suspenz (prepoved opravljati vsa ali nekatera dejanja vodstvene oblasti) (kan. 1333).

3.      Lažna obtožba spovednika. Kdor spovednika pri cerkvenem predstojniku po krivem ovadi za kaznivo dejanje, da naj bi ga zapeljeval h grehu zoper 6. božjo zapoved, ga zadene vnaprej izrečen interdikt, klerika pa tudi suspenz (kan. 1390 § 1).

4.      Kazniva dejanja proti posebnim dolžnostim. Redovnika z večnimi zaobljubami, ki ni klerik (redovni brat), in poskuša skleniti zakon, zadene vnaprej izrečeni interdikt (kan. 1394 § 2).  

5.      Kaznivo dejanje proti človeškemu življenju. Kdor učinkovito oskrbi odpravo plodu (splav), ga zadene vnaprej izrečeno izobčenje (prim. kan. 1398). Za izobčenje morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji: da je storilec izpolnil 18 let; da je vedel za kazen izobčenja; da je ravnal prostovoljno, zavestno, neposredno in učinkovito; da je dejanje storil z namenom, da se prekine nosečnost in usmrti plod v materinem telesu.

K peti točki dodajmo, da je papež Frančišek v izrednem jubilejnem letu usmiljenja (8. december 2015 do 20 november 2016) vsem duhovnikom dal dovoljenje, da za čas trajanja leta usmiljenja dajejo odvezo tistim, ki so izvršili greh splava (Frančišek, Pismo svetega očeta Frančiška predsedniku Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije pred izrednim jubilejem usmiljenja, 1. september 2015). Ob koncu tega jubilejnega leta je papež Frančišek to pravico duhovnikov podaljšal do preklica (Frančišek, Apostolsko pismo Misericordia et misera, 20. november 2016, štev. 12).

Papež Frančišek je v jubilejnem letu usmiljenja v buli, s katero je to leto tudi napovedal, oznanil misijonarje usmiljenja. To so duhovniki, ki jih je papež pooblastil, da odvezujejo nekatere grehe in oproščajo nekatere kazni, ki so pridržane Apostolskemu sedežu (Frančišek, Bula Misericordiae vultus – Obličje usmiljenja, 11. april 2015, štev. 18), npr. oskrunitev posvečene hostije, fizičen napad na papeža, poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto božjo zapoved in neposredna kršitev spovedne molčečnosti. Služba misijonarjem usmiljenja s končanjem leta usmiljenja ni prenehala, pač pa je papež njihov mandat podaljšal do nadaljnjega (Frančišek, Apostolsko pismo Misericordia et misera, 20. november 2016, štev. 9).

Penitenciarij ima pomembno nalogo v Cerkvi. Gre za pomoč, ki jo Cerkev po njem daje vernikom (Slatinek, Sprava. Knjižica za spovednike, 34). Penitenciarij lahko pripravlja strokovna srečanja, na katerih javnost in vernike seznanja s svojim poslanstvom. Dobro mora poznati kazensko kanonsko pravo, ki ureja kazniva dejanja in kazni v Cerkvi.

Vodja posebnega papeškega sodišča, ki je pristojno za foro interno (notranje, duhovno področje ali področje vesti), t. j. sodišča Apostolske penitenciarije, se imenuje kardinal veliki penitenciarij (trenutno kard. Mauro Piacenza).

Mag. Sebastijan Valentan