Župan in župnik morata sodelovati
Mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart
K pogovoru za rubriko Kanonistov intervju smo tokrat povabili dolgoletnega župana Občine Lenart v Slovenskih goricah, mag. Janeza Krambergerja, dr. vet. med., ki je bil tri mandate tudi poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.
1. Gospod župan, pogodba o Ustavi za Evropo v 52. členu pravi, da Unija s Cerkvami in verskimi organizacijami vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog. Je tak dialog potreben tudi na lokalni ravni med županom in župnikom?
Prepričan sem, da sta dialog in sodelovanje med županom in župnikom potrebna. Občina in župnija sta skupnosti, ki delata za dobro ljudi, si prizadevata za blagor, blagostanje in pozitivne vrednote, služita ljudem. Res je, da naše delovanje poteka na različnih bregovih reke, vendar so tok te reke naši občani in farani; skratka ljudje, ki živijo v naši občini in župniji. Zato je pomembno, da se povezujemo in sodelujemo. K temu lahko z dobrim odnosom in dialogom pripomoreta tudi župnik in župan.
Župnija in občina smo predvsem ljudje, lahko smo različnih prepričanj in nazorov, pomembno je, da delamo v dobro ljudi, skupnosti in kraja, smo strpni in pripravljeni pomagati sočloveku.
2. Katere so najbolj pogoste oblike sodelovanja med Občino Lenart in lenarško rimskokatoliško župnijo ter morebitnimi drugimi verskimi skupnostmi?
Z veseljem ugotavljam, da je sodelovanje med Občino Lenart in Župnijo sv. Lenarta zelo dobro na različnih področjih. Ne le materialne dobrine, za ljudi sta pomembna tudi duhovno in kulturno življenje v kraju in župniji. Občina Lenart organizira veliko kvalitetnih kulturnih dogodkov za vse generacije in za različne okuse.
Tudi v Župniji sv. Lenarta je dobro poskrbljeno za duhovno življenje, saj poleg cerkvenih zborov, mladih animatorjev idr. delujejo tudi druge skupine, ki bogatijo življenje v župniji. Občina Lenart in Župnija Sv. Lenarta večkrat delujeta z roko v roki, kajti v času župnijskega praznika sv. Lenarta praznujemo tudi občinski praznik, ki ga obeležimo z mnogimi prireditvami. Župnija sv. Lenarta je naklonjena kulturi: Občini Lenart omogoča izvedbo javnih kulturnih prireditev – koncertov – v cerkvi. Odmeven in dobro obiskan koncert je v cerkvi sv. Lenarta zazvenel oktobra lani, in sicer Missa Katharina, ki sta ga izvedla Cerkveno prosvetni zbor KD Sv. Ana in pihalni orkester iz avstrijskega Cmureka.
Župnija sv. Lenarta v okviru pastoralne dejavnosti izvaja in organizira tudi razne dogodke, ki jih ni možno izvesti v cerkvi ali župnišču. Občina Lenart Župniji sv. Lenarta vedno omogoči brezplačno uporabo prostorov v občinskih objektih za izvedbo župnijskih dogodkov in različnih aktivnosti. Naj omenimo le nekatere: oratorij, župnijski dan, predavanja in drugo.
Ob praznikih, kot sta farno žegnanje in božič, maše in druge dogodke v župnijski cerkvi uvrstimo na koledar občinskih prireditev, ki izide v tiskani obliki, objavljen je na spletni strani Občine Lenart in na socialnih omrežjih.
3. Kakšnega pomena je sakralna dediščina za občino, ki jo vodite?
Krščanstvo in njegove vrednote so temelj evropske civilizacije, zgodovine in identitete, tudi slovenske. Stoletja krščanstva so pustila sledi v sakralni dediščini, arhitekturi in umetnosti.
Tudi prva omemba Lenarta v pisnih virih leta 1196 je povezana s cerkvijo. Pol tisočletja zgodovine lenarške župnije ni zgolj zgodovina cerkve, ampak pomeni življenje in razvoj kraja, zgodbe ljudi, bogato izročilo preteklosti, brez katere danes ne bi bili to, kar smo.
Božji hram, cerkev Sv. Lenarta, je bogata kulturna dediščina. Za njeno vzdrževanje vzorno skrbi župnija. Obnovo lenarške cerkve in urejanje okolice je večkrat sofinancirala Občina Lenart, saj je cerkev del naše kulture in identitete kraja. V zadnjem obdobju smo iz proračuna sofinancirali obnovo cerkvene fasade. Razveseljivo je, da je občinski svet odločitve za obnovo cerkve soglasno sprejel.
Kolikor je v naši moči, s proračunskimi sredstvi sofinanciramo tudi obnovo drugih sakralnih spomenikov, npr. cerkve sv. Ruperta v Voličini. Urejamo in vzdržujemo okolico cerkva, npr. kapele sv. Marije v Radehovi in cerkve v Voličini.
Večina sakralnih objektov v občini, vse cerkve, mnoge kapele in znamenja, so zaščiteni kot kulturni spomeniki lokalnega pomena s posebnim predpisom. Lahko poudarim, da je večina sakralnih objektov dobro vzdrževanih in v dobrem stanju.
4. Jeseni 2015 je Slovenijo dosegel migrantski val. Tudi skozi območje Občine Lenart je šlo veliko migrantov. Kako Vam je takrat priskočila na pomoč Župnijska Karitas?
Župnijska Karitas je skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Lenart in Civilno zaščito pomagala pri sprejemu in namestitvi migrantov v bivšem hotelu Črni les.
5. Menite, da župan, ki je veren, to lahko pokaže navzven, tudi na delovnem mestu, ali mora to ostati stvar njegove zasebnosti?
Prepričan sem, da lahko župan v situacijah in ob priložnostih, ko je to primerno, tudi javno pokaže, da je veren, se udeležuje maš in drugih verskih obredov.
Z mag. Janezom Krambergerjem se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan
BIOGRAFIJA
Mag. Janez Kramberger, dr. vet. med., se je rodil 1. novembra 1961 v Mariboru. Odraščal je na kmetiji v Sp. Partinju v občini Lenart v Slovenskih goricah. Po končani osnovni šoli v Lenartu se je vpisal na Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. Po maturi je nadaljeval študij na Veterinarski fakulteti, ki jo je uspešno zaključil leta 1987. Ob delu je leta 2000 končal podiplomski magistrski študij s področja veterinarskih znanosti. Je oče treh odraslih otrok. Z ženo in družino hčere živi na govedorejsko-vinogradniški kmetiji v Spodnjem Porčiču pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slabih deset let je delal kot terenski veterinar na področju Slovenskih goric, Ptujsko-Dravskega polja in Haloz. V tem obdobju je temeljito spoznal način življenja in posebnosti kmečkega življa ter probleme podeželja. Ta spoznanja in izkušnje so mu koristile pri delu v Državnem zboru RS. S politiko se je srečal kmalu po ustanovitvi Slovenske kmečke zveze v letu 1988, ko so ga k sodelovanju povabili ustanovitelji Slovenske kmečke zveze v Lenartu. Kandidiral je na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, izkazano mu je bilo veliko zaupanje, tako je lahko sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije. Volivke in volivci osrednjih Slovenskih goric so mu zaupali še na volitvah v Državni zbor RS leta 1996, 2000 in leta 2004. V okviru poslanske skupine SLS je imel priložnost, da je lahko dejavno sodeloval v procesu priključevanja Slovenije k Evropski uniji in zvezi NATO. Od leta 2006 opravlja funkcijo župana občine Lenart v Slovenskih goricah.
Poglejte tudi druge Kanonistove intervjuje
(foto: Večer)