Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podaja napotke in nekatere predloge za škofe glede praznovanja velike noči. Dekret je že objavljen na spletni strani kongregacije in drugih spletnih straneh.

Ker bo velikonočno praznovanje zaradi trenutnih razmer, ki jih kroji novi koronavirus Covid-19, posebno tudi v Sloveniji, objavljamo prevod dekreta kongregacije v celoti.

KONGREGACIJA ZA BOGOSLUŽJE
IN DISCIPLINO ZAKRAMENTOV

Štev. prot. 153/20

DEKRET
V času Covid-19

V tem zahtevnem času, ki ga preživljamo zaradi pandemije Covid-19 in upoštevajoč omejitve glede skupnega obhajanja bogoslužja v cerkvi v skladu z navodili škofov na njihovih ozemljih, je ta kongregacija prejela številna vprašanja glede bližajočih se velikonočnih praznovanj. Zato podajamo splošne napotke in nekatere predloge za škofe.

1.      Glede datuma velike noči. Kot srce liturgičnega leta velika noč ni praznik, kot so drugi: obhaja se z velikonočnim tridnevjem v loku treh dni. Pred njo je postni čas, okronana pa je z binkoštmi in je zato ni mogoče prestaviti.

2.      Krizmena maša. Glede na ocenjene konkretne primere po posameznih državah, ima škof možnost, da jo prestavi na kasnejši čas.

3.      Napotki za velikonočno tridnevje

Kjer so državne in cerkvene oblasti določile omejitve, se velikonočno tridnevje obhaja na sledeči način:

Škofje bodo dali napotke, ki so usklajeni s škofovsko konferenco, da v stolnici in v župnijskih cerkvah, četudi brez fizične navzočnosti vernikov, škof in župniki obhajajo liturgične skrivnosti velikonočnega tridnevja. Vernike obvestijo o uri začetka, da bi se jim ti mogli z molitvijo pridružiti na svojih domovih. V ta namen so jim v pomoč televizijski in spletni neposredni prenosi (ne posnetki).

Škofovska konferenca in posamezne škofije bodo ponudile gradivo, ki bo v pomoč za družinsko in osebno molitev.

Na veliki četrtek lahko duhovniki, ki so na župnijah, v stolnicah in župnijskih cerkvah znotraj realnih možnosti, ki so jih dali odgovorni, somašujejo pri maši Gospodove zadnje večerje; izjemoma se vsem duhovnikom podeli pravica, da ta dan na primernem kraju obhajajo mašo brez ljudstva. Umivanje nog, ki je že zdaj dano na izbiro, se opusti. Ob koncu maše Gospodove zadnje večerje se opusti procesija z Najsvetejšim, ki se hrani v tabernaklju. Duhovniki, ki ne morejo maševati, namesto tega molijo večernice (prim. Liturgia Horarum).

Na veliki petek škof/župnik v stolnicah in župnijskih cerkvah, znotraj realnih možnosti, ki so jih dali odgovorni, obhaja obred Gospodovega trpljenja. V slovesnih prošnjah škof poskrbi za to, da posebno pozornost nameni bolnim, rajnim in tistim, ki se čutijo izgubljene (prim. Missale Romanum, str. 314, štev. 13).

Velikonočna nedelja

Velikonočna vigilija: ta se obhaja le v stolnicah in župnijskih cerkvah znotraj realnih možnosti, ki so jih dali odgovorni. Pri »Slovesnem začetku vigilije ali slavju luči« se opusti blagoslov ognja, prižge se svečo (procesija se opusti) in sledi velikonočna hvalnica (exsultet). Po tem se začne »Besedno bogoslužje«. Pri »Krstnem bogoslužju« se obnovijo samo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, štev. 55). Temu sledi »Evharistično bogoslužje«.  

Tisti, ki se na noben način ne morejo pridružiti obhajanju velikonočne vigilije v cerkvi, molijo bogoslužno branje velikonočne nedelje (prim. Liturgia Horarum).

Glede samostanov, semenišč in redovnih skupnosti odloči krajevni škof.

Ljudske pobožnosti in procesije, ki bogatijo dneve velikega tedna in velikonočnega tridnevja, se lahko po sodbi krajevnega škofa prestavijo na druge primerne dni, npr. na 14. in 15. september.

De mandato Summi Pontificis pro hoc tantum anno 2020.

Na sedežu Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, 19. marca 2020, na praznik sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve

kardinal Robert Sarah,
prefekt

+ Arthur Roche,
nadškof - tajnik