Frančišek in zaledenelo Blejsko jezero
Veleposlanik mag. Jakob Štunf predaja poverilno pismo papežu Frančišku - 5. oktober 2019 (foto: Vatican News)
Prav na današnji dan, 8. februarja, ko je v Sloveniji tudi državni praznik, mineva natanko 28 let, odkar sta Republika Slovenija in Sveti sedež vzpostavila diplomatske odnose. Ob tej priložnosti smo se za Kanonistov intervju pogovarjali z aktualnim veleposlanikom Republike Slovenije pri Svetem sedežu, mag. Jakobom Štunfom.
Slovenija že skoraj 30 let vzdržuje diplomatske odnose s Svetim sedežem. Zakaj menite, da so ti odnosi za našo državo pomembni?
Katoliška cerkev je s slovenskim narodom skozi ves njegov zgodovinski razvoj tesno povezana ter močno navzoča v njegovem duhovnem, kulturnem pa tudi družbenem življenju.
Večstoletne vezi v odnosih med Svetim sedežem in slovenskim narodom so prišle še posebej do izraza ob naši osamosvojitvi.
V veliki meri tudi zahvaljujoč slovanskemu papežu, sv. Janezu Pavlu II., ki je odlično razumel duha časa in globino različnih razlogov, ki so zaznamovali dogajanje v Evropi po padcu berlinskega zidu konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Hitro mednarodno priznanje je bilo za takratno slovensko diplomacijo ter vse ostale, ki so pri tem pomagali, velik uspeh, stkan iz številnih uradnih in neuradnih niti, razpetih po vsem svetu. Mednje zagotovo sodijo tudi osebni kontakti tedanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je ob agresiji na Slovenijo odigral pomembno vlogo obveščanja vplivnih prijateljev iz kroga evropskih škofovskih konferenc, prav tako pa seveda tudi z obveščanjem papeža sv. Janeza Pavla II.
Tudi zahvaljujoč diplomatskim prizadevanjem Svetega sedeža, ki je proces slovenskega osamosvajanja spremljal in podpiral z veliko naklonjenostjo, je mednarodna skupnost ta proces lažje in hitreje razumela. Potrditev te podpore je bilo hitro priznanje slovenske državnosti s strani Svetega sedeža že 13. januarja 1992 in vzpostavitev diplomatskih odnosov 8. februarja 1992. Ob procesu nastajanja samostojne slovenske države pa se je osamosvojila tudi Slovenska škofovska konferenca, katere samostojnost je Sveti sedež uradno priznal 19. februarja 1993.
Republiko Slovenijo in Sveti sedež vse od takrat povezujejo prijateljski odnosi ter reden in konstruktiven dialog, kar je poudarjeno tudi v strategiji slovenske zunanje politike.
"Pomemben sogovornik v Evropi (in svetu) je tudi Sveti sedež, posebno v zvezi z vprašanji miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnimi in drugimi svetovnimi vprašanji, ki jih poudarja prav sedanji pontifikat. Poleg dvostranskih odnosov dialog s Svetim sedežem poteka tudi v okviru določil Lizbonske pogodbe". (Strategija zunanje politike RS, 2015)
Se naloge slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu v čem razlikujejo od nalog, ki jih opravljajo Vaši kolegi po drugih državah, ko zastopajo Slovenijo? Sveti sedež je vendarle specifičen subjekt mednarodnega prava.
Naloge vodje diplomatskega predstavništva Republike Slovenije podrobneje določa Zakon o zunanjih zadevah v 18. členu. V tem smislu se naloge veleposlanika pri Svetem sedežu ne razlikujejo od usmeritev in aktivnosti ostalih slovenskih veleposlanikov.
Osnovna ter vsem veleposlanikom in tudi ostalim diplomatom skupna naloga je, da predstavljamo in zastopamo Republiko Slovenijo in njene organe v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji ter s svojimi aktivnostmi krepimo in razvijamo sodelovanje na različnih področjih.
Predsednik republike Borut Pahor papežu Frančišku podarja faksimile Stiškega rokopisa - 17. oktober 2016 (foto: UP RS)
Ne glede na to, da Sveti sedež ne predstavlja ekonomske ali vojaške sile in da velja za svojevrsten, sui generis, subjekt mednarodnega prava, pa je njegova diplomatska dejavnost povezana z vsemi pomembnimi mednarodnopolitičnimi vprašanji, ki se nanašajo na razvoj človeštva.
Sveti sedež je angažirano navzoč v številnih mednarodnih procesih, še posebej pri tistih, ki se nanašajo na vprašanja svetovnega miru, spoštovanja mednarodnega prava, zaščite človekovih pravic, migracij, ekonomsko-socialnega razvoja, varovanja okolja in uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja, boja proti revščini, trgovini z ljudmi in mamili ter krepitve zaupanja in sodelovanja med narodi ter državami.
Vse to so področja, ki so tudi za Slovenijo prednostnega pomena in jim v svoji zunanjepolitični aktivnosti posveča veliko pozornost.
V čem se kaže vpliv Katoliške cerkve, ki je med verskimi skupnostmi edina, ki ima status subjekta mednarodnega prava, na svetovno politiko?
Sveti sedež, ki je pravna personifikacija Katoliške cerkve, ima sklenjene diplomatske odnose s 183 državami, poleg tega pa še z Evropsko unijo in Suverenim malteškim viteškim redom. Rezidenčna veleposlaništva pri Svetem sedežu ima v Rimu 89 držav.
Za zgodovinsko primerjavo je pomemben podatek, da se je število držav, s katerimi je Sveti sedež vzpostavil diplomatske odnose od leta 1963 (papež Pavel VI.) do leta 2005 (zaključek pontifikata Janeza Pavla II.), povzpelo od 46 na 174.
K vsem tem razvejanim dvostranskim odnosom s posameznimi državami pa je treba dodati tudi veliko angažiranost Svetega sedeža v okviru multilateralnih organizacij, predvsem pa aktivnosti (številni javni nastopi, potovanja itd.) in osebno karizmo vsakokratnega papeža.
Vse navedeno prispeva k obsežni medijski pozornosti ter s tem posledično omogoča vidnost in vpliv, ki jo ima v mednarodni skupnosti Katoliška cerkev, ki jo tako rekoč pooseblja papež.
Apostolski nuncij v RS na obisku pri predsedniku Državnega zbora - 9. oktober 2019 (foto: DZ RS)
Slovenija je leta 2004 ratificirala Sporazum o pravnih vprašanjih s Svetim sedežem. Od takrat naprej ni z njim sklenila nobenega novega sporazuma ali dogovora, čeprav vemo, da smo v tem pogledu v primerjavi z našimi sosedami izjema. Zakaj? Ali ni odprtih vprašanj?
Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, s katerim sta se pogodbeni strani zavezali "k sodelovanju pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega," predstavlja pozitiven prispevek k razvoju in utrjevanju dobrih medsebojnih odnosov. Država in Katoliška cerkev torej, kot je zapisano v uvodnih določilih omenjenega sporazuma, "zavedajoč se pomena človekovih pravic ter zlasti ob sklicevanju na mednarodno priznana načela svobode mišljenja, vesti in verovanja," izpostavljata sodelovanje v službi ljudem in prizadevanje za iskanje tega, kar nas kot skupnost združuje in povezuje.
Že sam sporazum nakazuje, da v njem niso v celoti zaobjete vse razsežnosti delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji in navaja, da si bosta Republika Slovenija in Sveti sedež "nadalje prizadevala obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet tega sporazuma, z namenom njihove sporazume rešitve".
Verjamem, da lahko nadaljevanje dobronamernega dialoga glede konkretnih rešitev na posameznih področjih oz. glede morebitne mednarodne potrditve že uveljavljenih dobrih praks utrdi medsebojno zaupanje in privede do najboljših rešitev v korist vseh državljanov.
Papež Frančišek ni le voditelj Katoliške cerkve, ampak je tudi na čelu Svetega sedeža in države Vatikansko mesto. Kako ga Vi doživljate? Kaže naklonjenost do Slovenije?
Služba rimskega škofa, ki je hkrati papež, je v Katoliški cerkvi najpomembnejša služba z največjo odgovornostjo. Med različnimi nazivi, s katerimi se opisuje razsežnost papeževe vloge, sta tudi Servus servorum Dei (služabnik Božjih služabnikov) ter Pontifex maximus (najvišji duhovnik/graditelj mostov). Na nek način je aktualni papež že z izborom svojega imena in s tem navezavo na sv. Frančiška Asiškega nakazal svojo temeljno usmeritev: biti blizu vsakemu človeku, še posebej vsem pozabljenim in odrinjenim na rob družbe, ter s svojim zgledom prispevati h krepitvi miru in spoštljivim medčloveškim odnosom.
Da je ta njegova drža prepoznana tudi v najširši mednarodni skupnosti pričajo besede GS OZN, Antonia Guterresa, ki je ob nedavnem srečanju s papežem Frančiškom dejal, da je papež "glasnik upanja in človeškega dostojanstva" ter poudaril, da danes papežev "moralni glas potrebujemo bolj kot kdajkoli".
Osebno sem imel s papežem Frančiškom priložnost govoriti nekoliko dlje in konkretneje ob predaji poverilnega pisma. Srečanje je potekalo v zares prisrčnem in sproščenem vzdušju, iz papeževih besed pa je bilo mogoče čutiti iskreno naklonjenost do Slovenije in Slovencev, s katerimi je imel v Argentini precej osebnih in neposrednih stikov. Še vedno pa se tudi živo spominja svojega obiska v Sloveniji pred skoraj pol stoletja, kjer se mu je še posebej vtisnila v spomin podoba zaledenelega Blejskega jezera.
Papež Frančišek in veliki imam kairske muslimanske univerze al-Azhar, Ahmed al-Tajeb, sta 4. februarja 2019 v Abu Dabiju podpisala izjemno pomemben dokument Človeško bratstvo za svetovni mir in sobivanje, ki govori o medverskem dialogu med Vzhodom in Zahodom, med katoličani in muslimani. Podpisnika v njem izražata željo, da ga spoznajo tudi politiki, državni voditelji in akademiki. Kaj menite o tem dokumentu?
Dokument, ki ga omenjate, je na nek način rezultat oz. konkretizacija prizadevanj in delovanja Katoliške cerkve na temelju usmeritev II. Vatikanskega cerkvenega zbora. Po več desetletjih medsebojnega poslušanja, spoznavanja, postopnega razumevanja drug drugega ter krepitvi zaupanja sta papež Frančišek in veliki imam Ahmed Al-Tajeb, ki predstavlja pomembno avtoriteto v sunitskem islamu, s podpisom dokumenta konkretno pokazala, kako lahko verski voditelji prispevajo h krepitvi (medverskega) dialoga ter premagovanju globoko zakoreninjenih strahov.
Podpisu dokumenta so sorazmerno hitro sledili naslednji konkretni koraki. Konec avgusta lani je bil tako ustanovljen posebni odbor za izvajanje dokumenta o človeškem bratstvu, ki bo pripravil načrte, potrebne za implementacijo dokumenta, skrbel za aktualizacijo dokumenta na regionalni in mednarodni ravni, organiziral srečanja z verskimi voditelji, vodilnimi pri mednarodnih organizacijah, ter ostalimi, z namenom da se "podpre in razširi zamisel, iz katere izhaja ta zgodovinski dokument".
Zaledenelo Blejsko jezero (foto: Jošt Gantar)
Duhovnik Jorge Mario Bergoglio leta 1971 na obisku v Sloveniji (foto. MMC RTVS)
Papež Frančišek in veliki imam al-Tajeb 4. februarja 2019 v Abu Dabiju podpisujeta dokument O človeškem bratstvu (foto: splet)
Naloga odbora je poleg tega tudi spodbujanje zakonodajnih oblasti, da določila dokumenta vključijo v nacionalno zakonodajo ter tako vanjo vnesejo vrednote medsebojnega spoštovanja in sobivanja.
Odbor se je nato že večkrat sestal in med drugim uradno predlagal GS OZN, da 4. februar razglasi za Svetovni dan človeškega bratstva in tudi, da OZN v sodelovanju z Univerzo Al-Azhar v bližnji prihodnosti organizira svetovni vrh o človeškem bratstvu. Dokument je predvsem odraz zavedanja, da je v aktualnih mednarodnih okoliščinah še kako potrebno in pomembno, da se različne religije iskreno lotijo medverskega dialoga in tako prispevajo k izgradnji družbe, v kateri bodo različni ljudje znali in zmogli živeti v sožitju.
Posebno vlogo igra pri tem izobraževanje novih generacij, čemur pa bo posvečeno posebno mednarodno srečanje, Globalno zavezništvo za izobraževanje, ki bo na papeževo pobudo potekalo 14. maja letos v Rimu.
Papež Frančišek poudarja, da sta svoboda vesti in verska svoboda neločljivo povezana s človekovim dostojanstvom, zato je glede prihodnosti povsem jasen : "Alternative ni. Ali bomo prihodnost gradili skupaj ali pa prihodnosti ne bo. Še posebej religije se ne morejo odpovedati nujni nalogi, da med narodi in kulturami gradijo mostove".
Z veleposlanikom mag. Jakobom Štunfom se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan
BIOGRAFIJA
Mag. Jakob Štunf je bil rojen aprila 1970 v Celju. Diplomiral in magistriral je na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 do 1997 je kot novinar delal v zunanjepolitičnem uredništvu STA in nato do leta 2002 na področju odnosov z javnostmi (Varuh človekovih pravic, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).
Od sredine leta 2002 je zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. V letih 2003 do 2007 je delal na Veleposlaništvu Republike Slovenije pri Svetem sedežu, od leta 2008 do 2012 na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Pragi in od leta 2014 do 2018 na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu.
Avgusta 2019 je nastopil položaj izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu in Suverenem malteškem viteškem redu.
GLEJ TUDI DRUGE KANONISTOVE INTERVJUJE
