Mineva leto dni odkar je papež Frančišek 4. februarja 2019 postal prvi papež, ki je kdajkoli stopil na arabski polotok.

Na povabilo prestolonaslednika šejka Mohameda bin Zayeda al-Nahyana je obiskal Združene arabske emirate, ki imajo diplomatske odnose s Svetim sedežem vzpostavljene od leta 2007, in prvič se je zgodilo, da bi se tam obhajala sveta maša na prostem. Udeležilo se je je več kot 180.000 ljudi.

Do obiska papeža v perzijskem zalivu je prišlo natanko po 800 letih, odkar je sv. Frančiška Asiškega v Egiptu sprejel sultan Malik al-Kamil.

Morda najpomembnejši trenutek obiska papeža Frančiška v Abu Dabiju pred letom dni je bil ta, ko je skupaj z velikim imamom muslimanske univerze al-Azhar, Ahmadom al-Tayebom podpisal dokument O človeškem bratstvu za sobivanje in mir v svetu.

Dokument O človeškem bratstvu za sobivanje in mir v svetu ali abudabijska izjava, ki vsebuje obsodbo terorizma, verskega ekstremizma in fanatizma je obenem vabilo, da bi muslimani in katoličani delali skupaj za mir v svetu. Papež in veliki imam v izjavi pravita, da je odnos med Zahodom in Vzhodom “neizogibno potreben za obe strani in se ga ne sme nadomestiti niti zanemarjati, saj se lahko obojestransko bogatita s civilizacijo druga druge, z izmenjavo kultur in dialoga. Zahod more v vzhodni civilizaciji odkriti zdravila za nekatere svoje duhovne in verske bolezni, ki jih povzroča prevladujoči materializem. Tudi Vzhod lahko v zahodni civilizaciji odkrije številne elemente, ki mu lahko pomagajo k temu, da se reši šibkosti, delitev in konfliktov ter znanstvenega, tehničnega ter kulturnega zatona. Pomembno je posvečati pozornost verskim, kulturnim in zgodovinskim različnostim, ki bistveno vplivajo na oblikovanje osebnosti, kulture in vzhodne civilizacije. Prav tako je pomembno okrepiti zavedanje o temeljnih in skupnih človekovih pravicah in tako vsem ljudem na Vzhodu in Zahodu zagotoviti dostojno življenje ter se izogibati politikam dvojnih standardov.”

Abudabijska izjava je dosegla izredno medijsko pozornost, kaže pa že tudi prve rezultate. Ustanovljen je bil visoki odbor za uresničevanje ciljev izjave, v Združenih arabskih emiratih bodo na enem mestu postavili cerkev, mošejo in sinagogo ter izobraževalni center, pričakuje pa se tudi, da bo Organizacija združenih narodov 4. februar razglasila za mednarodni dan človeškega bratstva.

Številne slovesnosti te dni

O pomembnosti abudabijske izjave za mir po vsem svetu je papež Frančišek spregovoril 9. januarja 2020 v svojem nagovoru diplomatskemu zboru, akreditiranem pri Svetem sedežu. Ob obletnici potekajo številne slovesnosti po vsem svetu, tudi v Abu Dabiju, kjer je do podpisa prišlo.

Zunanji minister Združenih arabskih emiratov šejk Abdullah bin Zayed je 3. februarja 2020 že sprejel kardinala Giuseppeja Versaldija, prefekta Kongregacije za katoliško vzgojo, prav tako pa v tej prestolnici pod pokroviteljstvom Muslimanskega sveta starešin (Muslim Council of Elders) poteka dvodnevna konferenca (3. - 4. februar 2020) pod geslom Arabsko medijsko srečanje o človeškem bratstvu, kjer je že spregovoril dr. Paolo Ruffini, prefekt dikasterija za komunikacije Svetega sedeža.

V Združenih arabskih emiratih so se v ponedeljek, 3. februarja 2020, z mediji srečali člani Visokega odbora za uresničevanje ciljev abudabijske izjave, med njimi tudi papežev osebni tajnik Yoannis Lahzi Gaid, isti dan pa jih je sprejel tudi abudabijski prestolonaslednik šejk Mohamed bin Zayed al Nahyan, veliki podpornik dogajanja, ki jim je zagotovil svojo podporo, da bi prišlo tudi do konkretnih rezultatov.

Eden od članov odbora je dejal, da je bil šejk Mohamed izredno ljubezniv in je člane odbora ob koncu obiska tudi pospremil. To se zgodi samo tistim visokim osebnostim in skupinam, ki imajo šejkovo popolno podporo, je še dodal.

To je le nekaj utrinkov v povezavi z omenjenimi dogodki, prepričani pa smo, da bodo sledile nove skupne pobude in projekti. Dialog je prostor, ki odpira pot miru, katoličani pa tudi nimamo razlogov, da papežu Frančišku ne bi prisluhnili in mu sledili v prizadevanjih za boljši jutri.

Mag. Sebastijan Valentan

(foto: Papeški svet za medverski dialog)

Glej tudi pogovor z muslimanko Maho Ahmed iz Maribora: "Noben moški nima pravice prisiliti žensko, da se pokrije"