Politik lahko vero javno izraža

Evroposlanka Ljudmila Novak

Za tokratni Kanonistov intervju je spregovorila evroposlanka Ljudmila Novak. Rojena bila v Mariboru, otroštvo pa je preživljala na Zgornji Velki v Slovenskih goricah. Po končani Prvi gimnaziji v Mariboru se je vpisala na študij slovenskega in nemškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomirala. V obdobju študija je bila med drugim aktivna pri mladinski skupini Kres, kjer so se izoblikovale njene vrednote. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža. Kasneje je postala županja Moravč. Leta 2004 je bila izvoljena v Evropski parlament, leta 2009 pa je postala predsednica Nove Slovenije (NSi). Leta 2012 je bila imenovana za podpredsednico Vlade RS in ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bila je poslanka v slovenskem parlamentu, od leta 2019 pa je poslanka v Evropskem parlamentu.

1. Iz slovenskega ste prišli v Evropski parlament. V čem najbolj doživljate to spremembo?

Vzdušje v Evropskem parlamentu se je v primerjavi z mojim prvim mandatom 2004–2009 zelo spremenilo. Takrat je bilo več optimizma po vstopu desetih novih članic, sedaj je več populizma in skepticizma. Spremenile so se tudi osrednje teme. Od bolonjske strategije in energetske učinkovitosti so sedaj v središču Zeleni dogovor za Evropo, migracije in brexit.

Pri samem delu pa spremembo zagotovo najbolj doživljam v načinu dela, saj v mandatu 2004 -2009 delo ni bilo tako digitalizirano. Prav uporaba mobilnih naprav pa je po mojem mnenju spremenila tudi vedenjske značilnosti, saj se poslanci med sabo težje pogovarjamo kot v preteklosti. To ocenjujem kot slabo, saj je pristna komunikacija, kar digitalna ni, izjemno pomembna, če želimo našo odgovornost do dela v Evropskem parlamentu kakovostno udejanjiti.

2. V EP že leta poteka molitveni zajtrk. Za kaj gre?

Gre za srečanje enkrat na mesec, kjer se poslanci z enakimi vrednotami zberemo in si ob molitvi izmenjamo naša politična stališča, s čimer se tudi spoznavamo. Menim, da je ta dogodek izjemno koristen tako s političnega kot tudi osebnostnega vidika.

3. Bi bilo možno molitveni zajtrk uvesti tudi v slovenskem parlamentu?

Tudi v slovenskem parlamentu že obstaja možnost molitvenega zajtrka. Še ko sem sama bila predsednica NSi in poslanka državnega zbora, sem tovrstni dogodek večkrat organizirala. Presenečena sem bila, da so se ga udeležili poslanci skorajda vseh političnih strank.

4. EP ima tudi molitveni prostor (sobo ali kapelo). Drži?

Drži. Evropski parlament ima kapelo, ki je sicer zaradi protokoralnih dogodkov versko nevtralna.

5. Lahko veren politik, član zakonodajne veje oblasti, svojo vero javno izraža ali jo mora za čas trajanja poslanskega mandata postaviti na stran?

Menim, da je vera nekaj, kar v demokratični družbi lahko vsak, torej tudi politik, javno izraža. Zakaj bi kot političarka oziroma kot članica zakonodajne veje oblasti skrivala, kateri veri pripadam, če vse svoje življenje ravnam v skladu z mojimi verskimi načeli in prepričanjem?

6. Kje so glavni razlogi za to, da se v Sloveniji ne uresniči odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih OŠ? Končno gre za vprašanje verske svobode pri nas.

Žalostno je, da ima v Sloveniji beseda zasebno še vedno slabšalni pomen. Še bolj žalostno pa je, da naša vlada ves čas namenoma uporablja to dikcijo, čeprav gre v tem primeru le za financiranje javno veljavnih učnih programov – enakih kot jih država financira za državne šole. Povsem logično je, da morajo imeti učenci ne glede na to, katero šolo obiskujejo, enake pogoje šolanja, učenja predmetov, ki so v vseh šolah obvezni. Menim, da ustavna odločba ni uresničena prav iz razloga, ker je strah pred zasebnimi šolami prevelik. In to kljub temu, da predstavljajo neznatni del celotne mreže slovenskih šol. Verjamem pa, da bomo s skupnimi močmi zmogli kot država narediti korak naprej tudi na tem področju.

7. Menite, da bi predmet o pravnih odnosih med državo in Cerkvijo ter drugimi verskimi skupnostmi, kot ga poznajo druge evropske države, v Sloveniji pripomogel k strpnejši in bolj odprti družbi, kar se tiče religije, če bi se poučeval tudi na naših pravnih fakultetah?

Prav gotovo. Ta materija bi morala biti predmet na vseh fakultetah, ne le na pravni fakulteti. V tem duhu bi morali podoben predmet uvesti tudi v srednjih šolah.

Z evroposlanko Ljudmilo Novak se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan

Več Kanonistovih intervjujev