Politične volje ni zaradi ideoloških interesov
Dr. Sara Ahlin Doljak
Uvrščena je bila med “10 najvplivnejših pravnikov leta 2019”, postala je ONA leta 2018, od leta 2007 je samostojna odvetnica, v akademskem letu 2008/09 pa je začela akademsko delovati na Evropski pravni fakulteti. Dr. Sara Ahlin Doljak je gostja tokratnega Kanonistovega intervjuja.
1. Po lanskoletnem glasovanju uporabnikov pravnega portala IUS-INFO ste pristali med 10. naj pravniki leta. To pomeni, da ljudje cenijo Vaše delo. Kako pa bi Vi ocenili stanje pravne države v Sloveniji?
Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, določeno v 2. členu Ustave Republike Slovenije. Načelo o pravni državi na ustavni ravni najdemo v številnih sodnih odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ustavno sodišče ima možnost dvigniti kakovost pravnega sistema na področju pravne in socialne varnosti ter s tem preprečiti vse prevečkrat izpostavljeno grožnjo poslabšanja.
Slovenija bo ostala pravna država s temelji v pravni doktrini stavnega sodstva, če bomo vizijo pravne države še naprej gradili z optimizmom, okrepili državno zavest in poskrbeli za sočloveka in sodržavljana.
Pravna teorija nas uči, da imamo pravno državo, ko je delovanje državnih organov oziroma nosilcev politične oblasti pravno vezano in je varstvo posameznikovih pravic ter svoboščin temelj prava. V naši državi se velikokrat omenja propad, razkol, zaton pravne države. Pri takem govorjenju in pisanju moramo biti previdni, da ne posplošimo vsakodnevna dogajanja in začnemo trditi, da nič ne deluje, tako kot bi moralo. Pravna država lahko deluje ob zadostni politični volji ob zavedanju vseh, da s spremembo predpisov stanja ne moremo na hitro izboljšati in mora biti krepitev pravne države zastavljena na dolgi rok. Kdaj lahko govorimo o pravni državi? Ko bodo vzpostavljene razmere, v katerih bo posameznik čutil, da je varen, da je varna njegova lastnina, da je njegovo delo primerno nagrajeno, da je družbena ureditev pravična.
2. Že dlje časa predavate na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije. Zakaj so po Vaše zasebne izobraževalne ustanove dobrodošle za slovenski prostor?
Po dvanajstih letih predavanja na omenjenih dveh fakultetah imam objektivni vpogled v delovanje in umeščenost Nove univerze v naš prostor. Nova univerza kot zasebna univerza ni pozabila, da mora biti njen diplomant predvsem človek v najboljšem pomenu besede in da bo prišla strokovnost ob tej predpostavki bolj ali manj sama po sebi. V dvanajstih letih zaznavam velike premike v strokovnosti predavateljev in diplomantov. Vsi se trudimo in prizadevamo za dvig kakovosti študija in ne spimo na lovorikah preteklosti. Za pravnika je poglavitno, da zna reševati probleme, da mu abstraktno mišljenje in nazorno izražanje ne delata težav, da ima visoko raven splošne razgledanosti ter precejšnjo mero zdrave pameti in objektivnosti. Za vse to si prizadevamo, da bi naši diplomanti ponotranjili in ponesli naprej v svoje nadaljnje delo. Na določenih področjih prava naši diplomanti prehitevajo sovrstnike ostalih dveh pravnih fakultet v naši državi. Gre za zdrav tekmovalni duh.
3. Kako kot pravnica ocenjujete dejstvo, da zakonodajalcu še vedno ni uspelo odpraviti protiustavnosti Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol? Gre namreč za očitno kršitev pravic otrok in staršev.
Ustavno sodišče je v postopku, opr. št. U-I-269/12-24 za oceno ustavnosti odločilo že dne 4. 12. 2014, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Državnemu zboru je bilo naloženo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, pa tega do danes niso naredili. Trenutna zakonodaja je v navzkrižju z drugim odstavkom 57. člena Ustave, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, je odločilo sodišče.
Pri oceni vzrokov, zakaj protiustavnost do danes ni odpravljena, trčimo ob stanje pravne države. Prav ob tej tematiki se moramo zavedati mej sodniškega in pravnega vpliva. Sodna veja oblasti ne spreminja stare niti ne predlaga ali sprejema nove zakonodaje. To je v domeni zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Pravna država je tesno povezana s politično voljo. Žal politične volje ni zaradi ideoloških interesov političnih strank z izgovorom, da delimo osnovne šole na šole za elito in preproste državljane. Nobena politična stranka pa ne omenja kršitev pravic otrok in staršev.
4. Družbena podoba Evrope se spreminja in postaja vedno bolj večkulturna. Pred sodišče Evropske unije v Luxembourgu prihajajo primeri, ki se dotikajo tudi prava različnih verskih skupnosti: katoliške, protestantske, muslimanske idr., saj smo prebivalci EU tudi verniki. Ste se kot študentka prava srečali tudi s pravnimi sistemi verskih skupnosti? Menite, da bi bil tak predmet pri nas dobrodošel?
Kot študentom prava na PF v Mariboru nam je pok. prof. ddr. Stanko Ojnik pri predmetu Pravna zgodovina predaval tudi o kanonskem pravu, čeprav ne podrobno. Na Evropski pravni fakulteti pa je na podiplomskem mag. študiju prava izbirni predmet Kanonsko pravo Katoliške cerkve.
Sara z možem Bojanom ob prejemu nagrade ONA leta 2018
Študentje pri tem predmetu spoznajo pravna pravila v odnosih med državo in Cerkvami ter drugimi verskimi skupnostmi, odnose na področju človekovih pravic in notranjo pravno ureditev teh skupnosti samih, v kolikor je ta relevantna za pravni red države. Gre za področje prava, ki zadeva položaj in delovanje verskih skupnosti in se prepleta z ustavnim, upravnim in mednarodnim javnim pravom.
5. Pravica do verske svobode je potrjena v več mednarodnih pravih dokumentih, varuje pa jo tudi slovenska ustava. Ker ste doktorirali s področja socialne varnosti, me v zvezi s tem zanima, ali je prav, da država zagotavlja versko oskrbo ljudem v bolnišnicah, zaporih, domovih za ostarele in drugih podobnih ustanovah, kjer je gibanje ljudi omejeno?
Ustava RS zagotavlja svobodo veroizpovedi ter enakopravnost vseh verskih skupnosti. Zakon o verski svobodi (ZVS-A) pa v 25. členu ureja versko duhovno oskrbo v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo, to pravico pa natančneje opredeljuje Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.
V sodni odločbi Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010 je bilo odločeno, da 25. člen Zakona o verski svobodi ni v neskladju niti z načelom jasnosti in določnosti iz 2. člena Ustave niti z načelom legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave. Predlagatelji ustavne pritožbe so navajali, da sta 24. in 25. člen ZVS, ki omogočata zaposlitev duhovnikov v zavodih za prestajanje kazni in bolnišnicah, v neskladju z načelom o ločenosti države in verskih skupnosti (prvi odstavek 7. člena Ustave). Država naj namreč ne bi smela zaposlovati duhovnikov kot javnih uslužbencev. Ker naj bi bili določbi med seboj neskladni, naj bi bili v neskladju tudi z načeli pravne države (2. člen Ustave). Člen 24 naj bi namreč omogočal izbiro med zaposlitvijo duhovnika in "drugačnim plačilom za opravljeno delo", medtem ko naj bi 25. člen zahteval obvezno zaposlitev duhovnikov. Za tako razlikovanje po predlagateljevem mnenju ni razumnega razloga.
Glede na Ustavne določbe in veljaven Zakon o verski svobodi nimam pomislekov, da ne bi bilo verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih.
6. Multipla skleroza Vam je leta 2017 vzela govor in vas prikovala na invalidski voziček. Kljub temu nadaljujete z delom v odvetniški pisarni, se kot zagovornica udeležujete sodnih obravnav in predavate. Kako Vam to uspeva?
Zaradi motenj požiranja kot posledica multiple skleroze sem bila 22. junija 2017 sprejeta na nevrološko kliniko in ob vstavljanju nazogastrične sonde se je zgodilo v hipu: spazem glasilk in dihalna stiska. V sekundi me je iztrgalo iz rutine vsakdanjega življenja in me soočilo z razmerami, ki so moje dotedanje razumevanje življenja in smrti povsem postavile na glavo. Nisem vedela, kaj bo z menoj. Ali bom preživela? V začetku januarja 2018 sem brez glasu negotovo vstopila v predavalnico na Mestnem trgu 23 v Ljubljani, kjer sem takoj opazila zagnane in nasmejane študente, zato sem se v trenutku počutila, kot da sem na pravem mestu ob pravem času. Govorni komunikator Tobbi je prebral, kdo sem in kaj poučujem. Želela sem si povedati drugače in več, a je naprava brala, kar je bilo že zapisano. Tako rada bi jim povedala svoje občutke, ko na obravnavi želim prikazati bistvo spora, a brez Tobiia še ne zmorem. Ta del predavanja me je vseeno pustil polno in predano cilju. Tudi brez glasu je moč predavati. Ključ do uspešnega predavanja je bilo deljenje izkušenj med mano in študenti, ki smo jih skupaj uspešno povezovali v tematiko predavanega predmeta.
Sedanji in pretekli študentje me dnevno spodbujajo z objavami na socialnih omrežjih, da ne smem odnehati in da si želijo srečevati se z menoj znotraj predavalnic. Delam samo tisto, kar me veseli in uresničuje. Privilegirana sem, ker sem se odločila. Imam sanjsko zaposlitev, ker živim svoje sanje. Delam stvari, ki jih rada delam. Z govornim komunikatorjem uspem predavati več kot prej, ko je bil moj govor še glasen in razumljiv. Svoj glas še slišim v svoji glavi, občasno ga pogrešam, ko si želim povedati, kar čutim prav sedaj, saj med zapisovanjem na tipkovnico določeni občutki že minejo. Rada predavam, najraje družinsko pravo.
Od nekdaj sem si to želela. V svoji odvetniški pisarni in kot mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani imam največ primerov s tega področja in zanimivo je združevati prakso s pravno teorijo. Ko sem se posvetila odnosu do sebe in drugih, sem dojela, kaj me "gor drži" poleg osebnega odnosa s Stvarnikom, možem in otrokoma ter s starši in da življenja ne zapravljam več v odnosih, v katerih ne morem živeti sebe. Ko sem to spoznala, je vse steklo v pravo smer.
Z dr. Saro Ahlin Doljak se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan
BIOGRAFIJA
Dr. Sara Ahlin Doljak je leta 1999 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in leta 2001 začela z delom v odvetništvu kot pripravnica in odvetniška kandidatka. Od leta 2007 je samostojna odvetnica s pisarno v Logatcu. Na mariborski PF je leta 2008 uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Tožba manjšine delničarjev kot korekcija neaktivnosti oziroma nekorektnosti organov družbe v angloameriškem in kontinentalnem sistemu (njen mentor je bil dr. Ivanjko Šime, somentor pa dr. Marijan Kocbek). V študijskem letu 2008/2009 je bila habilitirana za asistentko na Evropski pravni fakulteti, v študijskem letu 2013/2014 pa za višjo predavateljico. Tako že deseto leto sodeluje pri izvajanju vaj, predavanj, izpitov in seminarskih nalog pri predmetih Gospodarsko pravo in Mednarodno zasebno pravo. Od junija 2017 je habilitirana za docentko na Evropski pravni fakulteti za področje civilnega in gospodarskega prava. V študijskem letu 2017/2018 pa je bila imenovana za nosilko treh predmetov na drugi stopnji bolonjskega študija: Pravo gospodarskih družb, Civilno procesno pravo – izbrane teme in Arbitražno pravo. Junija 2012 je pridobila tudi naziv mediatorja. Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) pa ji je podelila naziv specialistke za gospodarsko pravo, civilno pravo in pravo socialne varnosti. Redno sodeluje tudi v vseh strokovnih oblikah izobraževanja in na pomembnih konferencah. V študijskem letu 2003/2004 se je strokovno izpopolnjevala v Bostonu v ZDA. V strokovni periodiki je objavila članke v Pravni praksi in v European Journal of Business and Social Sciences (EJBSS). Sara Ahlin Doljak je leta 2016 doktorirala pod mentorstvom prof. dr. Mitje Novaka na Evropski pravni fakulteti.
Od leta 2019 dalje je mediatorka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani za področje družinskega prava, v l. 2019 je bila imenovana za ONO365 za l. 2018. Na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO se je novembra 2019 končal devetnajsti izbor »10 najvplivnejših pravnikov«, ki že tradicionalno poteka v dveh delih. Izmed dvajsetih finalistov se je med najvplivnejše uvrstilo deset pravnikov, ki so do 18. novembra, ko se je izbor končal, dobili največ glasov. Tokrat je med deseterico največ sodnikov do zdaj, in sicer dva ustavna sodnika, en nekdanji ustavni sodnik in dva okrožna sodnika. V letošnjem izboru so skromno zastopane pravnice, saj se je v deseterico najvplivnejših uvrstila le ena, t.j. dr. Sara Ahlin Doljak, kar se je v devetnajstih letih zgodilo tretjič.
Morda Vas zanimajo tudi drugi Kanonistovi intervjuji