Papež Frančišek je 21. februarja 2020 v avdienco sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za zakonodajna besedila (PSZB). Najprej se jim je zahvalil za njihovo služenje, ki ga v imenu in moči Petrovega naslednika opravljajo v dobro Cerkva in Pastirjev (prim. Christus Dominus, 9).

Papež je nato spomnil, da je specifično sodelovanje tega Dikasterija določeno v konstituciji Pastor bonus (prim. čl. 154-158): njegova naloga je pomagati papežu pri izvrševanju njegove zakonodajne vloge, pravilno interpretirati zakone, ki jih on razglasi, pomagati drugim dikasterijem na področju kanonskega prava ter nadzorovati zakonitost normativnih besedil, ki jih zakonodajalci izdajajo pod najvišjo oblastjo.

 »PSZB preko različnih pobud poleg tega nudi svojo pomoč Pastirjem delnih Cerkva in škofovskim konferencam pri pravilni interpretaciji in izvajanju prava; bolj v splošnem, pri širjenju njegovega poznavanja in pozornosti nanj.

Potrebno je ponovno pridobiti in poglobiti pravi pomen prava v Cerkvi, Kristusovem mističnem telesu, kjer je najpomembnejša Božja beseda in zakramenti, medtem ko je vloga zakonske določbe nujna, vendar podrejena ter v službi občestva. Primerno je, da Dikasterij pomaga razmišljati o pristni pravni formaciji v Cerkvi, ki naj vodi k razumevanju pastoralnosti kanonskega prava, njegove pomoči za blagor duš (kan. 1752), potrebe po spoštovanju kreposti pravičnosti, ki mora biti vedno potrjena in zagotovljena.

V tej luči je bolj kot kdajkoli prej aktualno povabilo Benedikta XVI. v Pismu bogoslovcem, ki pa velja za vse vernike: "Prav tako se naučite razumevati – in upam si reči – ljubiti kanonsko pravo v njegovi notranji potrebi ter v oblikah njegove praktične uporabe: družba brez prava bi bila družba brez pravic. Pravica je pogoj za ljubezen" (št. 5). Razlagati in uveljavljati Cerkvene zakone ni ovira za domnevno pastoralno "učinkovitost" tistega, ki želi razrešiti težave brez prava, ampak zagotovilo za iskanje nearbitrarnih rešitev, vendar resnično pravičnih in zato, resnično pastoralnih. Z izogibanjem arbitrarnih rešitev pravo postane veljaven branik za zaščito poslednjih in ubogih, varovalni ščit za tiste, ki so v nevarnosti, da postanejo žrtve mogočnikov. Danes vidimo, da v kontekstu svetovne vojne po koščkih vedno manjka pravo: vedno. Diktature nastanejo in rastejo brez prava. V Cerkvi se to ne sme dogajati.

Tudi tematika vašega plenarnega zasedanja gre v to smer, da bi spomnili, da je tudi kazenski zakon pastoralno sredstvo in mora biti kot takšno upoštevan in sprejet. Škof se mora vedno bolj zavedati, da je v svoji Cerkvi, katere pastir in voditelj je, zato tudi sodnik med verniki, ki so mu zaupani. Vendar pa ima vloga sodnika vedno pastoralni pečat, v kolikor je njen namen občestvo med člani Božjega ljudstva. Tako je predpisano v veljavnem zakoniku: Ordinarij naj začne sodni ali upravni postopek za naložitev ali razglasitev kazni samo tedaj, ko spozna, da ni mogoče ne z bratskim svarilom ne z grajo ne z drugimi načini pastoralnega prizadevanja zadostno popraviti pohujšanja, vzpostaviti pravičnosti in storilca poboljšati (prim. kan. 1341). Iz tega sledi, da je kazen vedno extrema ratio, poslednje sredstvo, ki ga je potrebno uporabiti, ko so se vse ostale možne poti izkazale za neučinkovite.

V nasprotju s kaznijo, ki jo predvideva državni zakonodajalec, ima kanonska kazen vedno pastoralni namen. Ne gre le za spoštovanje reda, ampak tudi popravilo škode in predvsem dobro krivca samega. Končni cilj je tako ponovno vzpostaviti, kolikor je mogoče, pogoje, ki so obstajali pred kršitvijo, ki je vznemirila občestvo. Vsako kaznivo dejanje namreč zadeva celotno Cerkev, katere občestvo je kršil tisti, ki ji je skušal namenoma škodovati z lastnim obnašanjem. Cerkvena kazen ni zgolj obvezujoče sredstvo, ampak ima izrazito zdravilno lastnost. Predstavlja pozitivno sredstvo za uresničevanje Kraljestva, da bi se  ponovno obnovila pravičnost v skupnosti vernikov, ki so poklicani k osebnemu in skupnemu posvečevanju.

Pregled šeste knjige latinskega zakonika, ki vas je zaposloval nekaj let in se zaključuje s tem plenarnim zasedanjem, je postavljen v pravo smer: posodobiti kazenska določila, da bi postala bolj celovita in v skladu z novimi situacijami in problematikami sedanjega družbeno-kulturnega konteksta ter skupaj ponuditi primerna sredstva za njihovo lažje uveljavljanje. Spodbujam vas, da vztrajno nadaljujete pri tej nalogi.«

Vir. Vatican News

Govor v originalu, objavljen v L’Osservatore Romano, 22. februarja 2020, str. 8.