Ob začetku novega sodnega leta so se 15. februarja 2010 s svetim očetom srečali zaposleni na vatikanskem sodišču. Papež je govoril o evangeliju in pravičnosti ter med drugim poudaril, da je pomembne reforme na zakonodajni ravni treba umestiti v širše poslanstvo Cerkve.

Papež Frančišek je zbranim najprej spregovoril o evangeliju, ki nas uči imeti bolj poglobljen pogled od moderne miselnosti. V ospredje postavlja pravičnost, ki jo je ponudil Jezus in ki ni preprost skupek pravil, ampak razpoloženje srca, ki vodi osebo na določenih odgovornih mestih. Pomembna spodbuda evangelija je, da se pravičnost vzpostavi predvsem znotraj nas. Papež je zbrane povabil, naj se ne posvečajo samo zunanjemu delu, ki se nanaša na druge, ampak tudi osebnemu delu, ki poteka v notranjosti, to je osebnemu spreobrnjenju. »Samo to je pravičnost, ki povzroča pravičnost,« je poudaril.

A pravičnost sama ni dovolj. Spremljati jo morajo tudi druge kreposti, predvsem kardinalne: razumnost, zmernost in srčnost. Razumnost nam pomaga razlikovati resnično od neresničnega. Zmernost je element moderacije in ravnovesja pri ocenjevanju dejstev in situacij ter nam pomaga, da se svobodno odločimo na podlagi svoje vesti. Srčnost nam pomaga premagati težave, na katere naletimo, ter vzdržati pod pritiski. Na poseben način je lahko v pomoč v samoti, ki se jo pogosto doživlja pri sprejemanju kompleksnih in delikatnih odločitev. »Lepo prosim,« je dejal papež, »ne pozabite, da se pri svojem vsakodnevnem delu pogosto znajdete pred osebami, ki so lačne in žejne pravičnosti, trpeče osebe, ki so včasih plen tesnobe in eksistencialnega obupa.«

Na drugem mestu je papež Frančišek izpostavil, da je pravičnost povezana z zakoni, ki urejajo medosebne odnose in torej njihovo zakonitost, ter tudi z etičnimi vrednotami, ki predstavljajo podlago. Zato je vatikanska zakonodaja v zadnjem desetletju bila deležna tudi pomembne reforme. Povod teh pomembnih sprememb ni bila samo naravna potreba po posodobitvi, ampak tudi in predvsem potreba po spoštovanju mednarodnih obveznosti, ki jih je Sveti sedež prevzel tudi v imenu države Vatikan. Kot je dodal Frančišek se te obveznosti nanašajo predvsem na zaščito človeške osebe, ki je pogosto ogrožena v svoji identiteti, in zaščito socialnih skupin, ki so pogosto žrtve novih in sovražnih oblik ilegalnosti.

»Temeljni cilj teh reform je treba umestiti znotraj poslanstva Cerkve, saj je sestavni del njene službene dejavnosti,« je zatrdil papež. To pojasni tudi dejstvo, da si Sveti sedež prizadeva sodelovati v zavzemanju mednarodne skupnosti za izgradnjo pravičnega in poštenega sobivanja, ter da je predvsem pozoren na razmere, v katerih se nahajajo najbolj izključeni in trpeči, ki so prikrajšani za temeljne dobrine, pogosto poteptani v svojem človeškem dostojanstvu ter obravnavani kot nevidni in odvrženi.

Sveti sedež je sprožil proces uskladitve svoje zakonodaje z normami mednarodnega prava in si je na operativni ravni na poseben način prizadeval zoperstaviti se ilegalnosti v finančnem sektorju na mednarodni ravni. Prav tako je povečal sodelovanje, vzpostavil nadzorne mehanizme in uvedel učinkovite kontrole.

Kot je dejal papež Frančišek, so ta dejanja pred kratkim privedla do »razkritja sumljivih finančnih situacij, ki se poleg morebitne nezakonitosti ne skladajo z naravo in namenom Cerkve in ki so povzročile zmedo in nemir v skupnosti vernikov«. A po papeževih besedah je pozitiven podatek, da so ravno v tem primeru prva opozorila prišla s strani vatikanskih notranjih oblasti, ki so dejavne v ekonomskem in finančnem sektorju. To dokazuje, da so nadzorna delovanja učinkovita, kakor zahtevajo mednarodni standardi.

»Sveti sedež ima trden namen nadaljevati to pot, ne samo na ravni zakonodajnih reform, ki so prispevale k temelji utrditvi sistema, ampak tudi z vzpostavljanjem novih oblik zakonodajnega sodelovanja na rani preiskovalnih organov kot tudi raziskovalnih organov, v oblikah, ki jih določajo mednarodne norme in prakse,« je dejal papež.

Celoten govor

Vir: Vatican News