Gost tokratnega Kanonistovega intervjuja je Igor Jereb, ki ga je Slovenska škofovska konferenca v začetku leta 2018 imenovala za policijskega vikarja – voditelja duhovne oskrbe v Slovenski policiji za mandatno obdobje do 1. 8. 2023. V policiji deluje od 3. 4. 2018.

1 Kaj je policijski vikariat, kdo ga sestavlja? Na kakšen način in v katerih primerih policijski vikariat nudi duhovno oskrbo, kdo je do nje upravičen?

Policijski vikariat pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je ustanovljen s strani SŠK in skrbi za verne policiste katoliške veroizpovedi. Vodim ga jaz, v njem pa zaenkrat ni drugih sodelavcev. Počasi pa že oblikujem skupino, ki mi bo pomagala na lokalni ravni.

Opravljam tudi poslanstvo koordinatorja duhovne oskrbe v Slovenski policiji in Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Med najpomembnejšimi nalogam koordinatorja je svetovanje policistom, drugim zaposlenim ter njihovim družinskim članom na moralnem, etičnem in verskem področju. Poleg tega so njegove naloge tudi: obiskovanje bolnih ali ranjenih policistov na domovih in v bolnišnicah, pomoč žrtvam, svetovanje policistom glede obvladovanja stresa, etike in družinskega življenja, svetovanje pred upokojitvijo, pomoč ob primerih samomorov, skrb za duhovne potrebe pridržanih oseb, vodenje molitev ob posebnih priložnostih, kot so na primer pogrebi in maše, podelitve priznanj in blagoslavljanje zgradb. Koordinator je na voljo tudi policistom na usposabljanjih, na Policijski akademiji ter ob drugih priložnostih.

Policistom drugih veroizpovedi koordinator verske oskrbe omogoči, da lahko dobijo versko duhovno pomoč predstavnika njihove verske skupnosti. Koordinator ima tudi stalno pooblastilo načelnika Upravne enote Kranj za sklepanje civilnih zakonskih zvez, po potrebi pa dobi enkratno pooblastilo tudi na ostalih UE. Koordinator je tudi vezni člen med policisti in lokalnimi prebivalci.

2 Ali je koordinator verske oskrbe državni uslužbenec ali uslužbenec verske skupnosti? Kje je pravna podlaga za to in zakaj država sploh zagotavlja versko oskrbo v Policiji?

Država na podlagi 23. člena Zakona o verski svobodi ureja versko oskrbo v policiji. Minister za notranje zadeve je tako izdal Pravilnik o organizaciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji, ki določa organizacijo in način izvrševanja pravice do verske duhovne oskrbe. 3. člen pravilnika določa, da versko duhovno oskrbo v policiji organizira uslužbenec generalne policijske uprave, ki mora pri izvrševanju te pravice zagotoviti enakopravnost različnih veroizpovedi. Določa tudi, da lahko pri organiziranju verske duhovne oskrbe uslužbenec generalne policijske uprave sodeluje z drugimi državnimi organi in predstavniki registriranih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji.

Izhajajoč iz zapisanega je koordinator verske duhovne oskrbe državni uslužbenec, pooblaščena uradna oseba – policist (njegov naziv je policijski svetnik – policijski vikar).

3 Kako poteka sodelovanje policijskih vikarjev na mednarodni ravni? Kdo je organizator takšnih srečanj in katera vprašanja tam obravnavate?

Na mednarodni ravni se različnih srečanj občasno udeležujem skupaj z vojaškim vikarjem, saj sta področji dela dokaj podobni, zato so nekateri dogodki skupni. Pridobil pa sem si tudi že nekaj osebnih kontaktov v tujini. Z zanimanjem primerjam različne ureditve po svetu. V svetu so stvari dokaj dobro urejene tako v naši neposredni bližini, npr. na Hrvaškem, kot tudi daleč, npr. v Ameriki. Organizatorji dogodkov so mednarodne organizacije, Vatikan ter tudi različne druge verske skupnosti. V Slovenijo pa so prišli tudi že predstavniki, delujoči med policisti, iz tujine.

4 Obstajajo področja Vašega delovanja, ki bi jih morala država oziroma Cerkev bolje urediti? 

Zavedati se sicer moram statusa, ki ga trenutno imam. Vendar pa bi kljub temu bilo lahko za delovanje, dogovarjanje ter potrebne nadgradnje več posluha in naklonjenosti s strani vodilnih tako na strani ministrstva in policije kot tudi s strani Cerkve. Konec koncev je moje poslanstvo v korist ljudi – policistov in uslužbencev MNZ, kar bi moralo zelo zanimati vse odgovorne.

Notranje cerkveno pa bi bilo gotovo koristno, da bi vendarle že vzpostavili tako imenovani Vojaški ordinariat. Za naše slovenske razmere bi bilo sicer bolj uporabno, če bi se struktura imenovala Varnostni ordinariat oziroma Varnostna škofija, saj bi vključevala skrb za vojake, policiste, delavce v pravosodju; pravosodne policiste, gasilce, člane Uprave za zaščito in reševanje ter za lovce. Naši škofje bi lahko tak predlog posredovali nunciju oziroma v Vatikan ter ga tudi podprli. To bi bilo koristno tako za Cerkev v Sloveniji kot tudi za državo Slovenijo, povezalo in ohrabrilo pa bi tudi vse nas, ki delujemo na tem področju.

5 Menite, da je verska svoboda v Sloveniji dobro varovana?

Na deklarativni ravni vsekakor je, v praksi pa nekoliko manj.

Z Igorjem Jerebom se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan

BIOGRAFIJA

Igor Jereb je duhovnik Ljubljanske nadškofije, ki ga je Slovenska škofovska konferenca v začetku leta 2018 imenovala za policijskega vikarja – voditelja duhovne oskrbe v Slovenski policiji za mandatno obdobje do 1. 8. 2023. V policiji deluje od 3. 4. 2018.

Po osnovni šoli v Stražišču pri Kranju je obiskoval gimnazijo v Kranju in kasneje zaključil študij na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Od leta 2001 deluje kot duhovnik. Bil je kaplan v Škofji Loki, na Jesenicah in pri Sv. Križu nad Jesenicami, nato je bil 12 let župnik v Žireh in enak čas tudi direktor privatnega vrtca s koncesijo Vrtec pri Sv. Ani – Žiri. Med župnikovanjem v Žireh je pet let soupravljal tudi župnijo Vrh Sv. Trije Kralji. Bil je tudi prodekan in dekan Škofjeloške dekanije.

1. 8. 2017 je bil imenovan za župnika v Besnici pri Kranju, kjer deluje še sedaj.

POGLEJTE ŠE DRUGE KANONISTOVE INTERVJUJE