Kanonist

View Original

Odlok v letu sv. Jožefa

Prot. št. 866/20/I

APOSTOLSKA PENITENCIARIJA

ODLOK

V letu sv. Jožefa, ki ga je papež Frančišek razglasil ob praznovanju 150. obletnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, se podeli dar popolnih odpustkov.

Mineva 150 let od odloka Quemadmodum Deus, s katerim je blaženi Pij IX., ganjen zaradi resnih in žalostnih razmer v katerih se je znašla Cerkev, razglasil sv. Jožefa za zavetnika Katoliške cerkve.

Da bi se ohranilo zaupanje celotne Cerkve priprošnji Jezusovega varuha, je papež Frančišek sklenil, da se od današnjega dne, od obletnice odloka in praznika Brezmadežne Device Marije in neveste sv. Jožefa, do 8. decembra 2021, praznuje posebno leto svetega Jožefa, v katerem lahko vsak vernik po njegovem zgledu krepi svoje življenje in v veri izpolnjuje božjo voljo.

Vsi verniki bodo imeli priložnost, da se z molitvami in dobrimi deli zavežejo, da bodo s pomočjo sv. Jožefa, poglavarja nebeške Nazareške družine, našli tolažbo in olajšanje resnih človeških in družbenih stisk, zaradi katerih danes trpi sodobni svet.

Pobožnost do sv. Jožefa se je v zgodovini Cerkve zelo razvila. Poleg čaščenja Matere Božje, njegove Neveste, Cerkev največ češčenja izkazuje zavetniku sv. Jožefu.

Cerkveno učiteljstvo še naprej odkriva starodavne in nove veličine sv. Jožefa, ki kot hišni gospodar po Matejevem evangeliju, »prinaša iz svojega zaklada novo in staro« (Mt 13,52).

S tem odlokom, izdanim v skladu z naročilom papeža Frančiška, Apostolska penitenciarija v letu sv. Jožefa podeljuje dar odpustkov, da bi koristilo predvidenemu namenu.

Popolni odpustek lahko pod rednimi pogoji (zakramentalna spoved, evharistično obhajilo in molitev po namenu svetega očeta) prejmejo verniki, ki se bodo, nenavezani na kakršenkoli greh, udeležili praznovanja leta sv. Jožefa po navodilih apostolske penitenciarije.

A. Sv. Jožef, verodostojni mož vere, nas vabi, da ponovno odkrijemo sinovski odnos z Očetom, obnovimo zvestobo molitvi, poslušamo in se z globokim razločevanjem odzovemo božji volji. Popolni odpustek prejmejo tisti, ki bodo vsaj 30 minut razmišljali ob molitvi Oče naš ali pa se bodo vsaj za en dan udeležili duhovnih vaj, ki vključujejo razmišljanje o sv. Jožefu;

B. Evangelij sv. Jožefu pripisuje vzdevek »pravični mož« (prim. Mt 1,19). On je varuh »intimne skrivnosti, ki leži na dnu vsakega srca in duše«[1]; je varuh skrivnosti Boga in zato naš najboljši svetovalec na notranjem področju vesti, da ponovno odkrijemo vrednost tišine, preudarnosti in zvestobe pri opravljanju svojih dolžnosti. Krepost pravičnosti, ki jo je zgledno uresničeval sv. Jožef, je popolno spoštovanje božje volje usmiljenja, »ker ravno Božje usmiljenje prinaša resnično pravičnost«[2]. Tisti, ki bodo po zgledu sv. Jožefa opravljali telesna ali duhovna dela usmiljenja, bodo prav tako lahko dosegli dar popolnega odpustka;

C. Glavni vidiki Jožefove poklicanosti so: bil je varuh svete družine iz Nazareta, mož Blažene Device Marije in zakoniti oče Jezusa. Zato so vse krščanske družine spodbujene, da ponovno ustvarijo isto klimo intimnega občestva, ljubezni in molitve, ki jo je živela Sv. družina. Popolni odpustek prejmejo družine in zaročenci, če skupaj molijo rožni venec.

D. Božji služabnik papež Pij XII. je 1. maja 1955 uvedel praznik sv. Jožefa Delavca, »z namenom, da bi vsi prepoznali dostojanstvo dela, ker to spodbuja družbeno življenje in zakonodajo, da se zagotovi poštena razdelitev pravic in dolžnosti«[3]. Popolni odpustek prejme vsak, ki svojo delo zaupa zaščiti sv. Jožefa in vsi verniki, ki se z molitvami obračajo na sv. Jožefa, Delavca iz Nazareta in tisti, ki iščejo delo, da najdejo službo in da svoje delo opravljajo z dostojanstvom.

E. Beg Svete družine v Egipt »nam pokaže, da je Bog povsod tam, kjer je človek v nevarnosti, kjer trpi, kjer doživi zavrnitev in zapuščenost«[4]. Popolni odpustek prejmejo verniki, ki bodo v celoti ali delno molili litanije sv. Jožefa (za latinsko izročilo), ali Akatistos sv. Jožefa, (za bizantinsko izročilo), ali katero koli drugo molitev na čast sv. Jožefa, v skladu z liturgičnimi običaji, v korist Cerkve, ki je preganjana »od znotraj in od zunaj« (ad intra - ad extra) in za olajšanje vseh kristjanov, ki trpijo razne oblike preganjanja.

Sv. Terezija Avilska je sv. Jožefa prepoznala kot zaščitnika v vseh življenjskih okoliščinah: »Zdi se, da je Bog podelil svetnikom moči, da nam pomagajo v raznih potrebah, medtem ko nam sv. Jožef pomaga v vsaki potrebi«[5]. Pred kratkim je sv. papež Janez Pavel II. poudaril, da je lik svetega Jožefa »ponovno pomemben za Cerkev našega časa, glede na novo krščansko tisočletje«[6].

Da bi ponovno potrdili vesoljno pokroviteljstvo sv. Jožefa nad Cerkvijo, apostolska penitenciarija poleg zgoraj omenjenih priložnosti podeljuje popolni odpustek vsem vernikom, ki bodo v čast sv. Jožefa zmolili katero koli zakonito odobreno molitev ali pobožnost, na primer »O sv. Jožef«, zlasti 19. marca in 1. maja, na praznik sv. Nazareške družine Jezusa, Marije in Jožefa, na nedeljo sv. Jožefa (po bizantinskem izročilu), vsakega 19. v mesecu in vsako sredo, na dan, ki je posvečen spominu na svetnika po latinskem izročilu.

V sedanjih razmerah na področju zdravstvene oskrbe je dar popolnega odpustka še posebej namenjen starejšim, bolnim, umirajočim in vsem tistim, ki iz zakonitih razlogov ne morejo zapustiti hiše, ki so nenavezani na kakršen koli greh in imajo namen, da bodo čim prej izpolnili tri običajne pogoje doma ali tam, kjer so in bodo sv. Jožefu, tolažbi bolnikov in zavetniku srečne smrti izkazali pobožnost. Zaupajte Bogu v bolečinah in neprijetnostih svojega življenja.

Da bi božja milost dosegla čim več ljudi, apostolska penitenciarija spodbuja duhovnike, ki imajo pravico spovedovati, da bi z razpoložljivim in radodarnim duhom spovedovali in pogosto obhajali bolnike.

Ta odlok velja za leto sv. Jožefa, kljub nasprotnim določbam.

Dano v Rimu, na sedežu apostolske penitenciarije, 8. decembra 2020.

Kardinal MAURO  PIACENZA,
veliki penitenciarij

KRZYSZTOF  NYKIEL,
regent


[1] PIJ XI, Discorso in occasione della proclamazione dell’eroicità delle virtù della Serva di Dio Emilia de Vialar, L’Osservatore Romano, LXXV, štev. 67, 20.-21. marec 1935, 1.

[2] FRANČIŠEK, Udienza generale, 3. februar 2016.

[3] PIJ XII, Discorso in occasione della Solennità di San Giuseppe artigiano, 1. maj 1955, Discorsi e Radiomessaggi di Sua Santità Pio XII, XVII, 71-76.

[4] FRANČIŠEK, Angelus, 29. december 2013.

[5] TERZIJA AVILSKA, Vita, VI, 6 (it. prevod EAD., Tutte le opere, a cura di M. BETTETINI, Milano 2018, 67).

[6] JANEZ PAVEL II, Esortazione apostolica Redemptoris Custos, 15. avgust 1989, 32.