Škofje in nedeljska maša - nejasnosti
V času, ko nas pesti epidemija Covid-19, smo na spletni strani »Katoliška Cerkev« brali kar tri različna navodila Slovenskih škofov glede obhajanja nedeljske svete maše:
1. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši (Navodila SŠK, 13. 3. 2020)
2. Škofje ordinariji (…) do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan (Navodila SŠK, 4. 5. 2020)
3. Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245) (Navodila SŠK, 15. 10. 2020).
Ker lahko navodila slovenskih škofov vernike zmedejo, želimo ponovno (o tem smo maja letos že pisali na spletni strani Kanonist tukaj) navodila opremiti s primernim komentarjem:
Dolžnost udeležiti se nedeljske svete maše
Nedelja je »Gospodov dan«, zato ZCP (1983) poudarja, da so v nedeljo in na druge zapovedane praznike verniki dolžni udeležiti se maše, se vzdržati tistih del, ki ovirajo dolžno bogočastje, veselje, ki je lastno Gospodovemu dnevu in si privoščiti »duševni in telesni počitek. Gre za strogo (grave) obveznost. Tisti, ki premišljeno opustijo to obveznost, storijo veliki greh (KKC 2181).
Obveznosti udeležiti se nedeljske maše zadosti, kdor je »osebno« navzoč pri maši, ki se opravi kjerkoli po katoliškem obredu na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne. Dolžnost »navzočnosti v občestvu« veže vse vernike, razen tistih, ki ne morejo zadosti razumno ravnati (npr. zaradi kakšne oblike brezumnosti ali druge duševne bolezni) in otrok, ki še nimajo sedem let starosti. Prav tako resen vzrok (npr. bolezen, oskrbovanje dojenčkov itd.) vernika opravičuje od nedeljske dolžnosti. S fizično udeležbo pri maši vernik obudi spomin na odrešenje, ki mu je bilo podarjeno v krstu in ki ga je napravilo za novega človeka v Kristusu. Zato je treba vernike močno spodbujati, da se bodo radi udeleževali nedeljske svete maše in je ne bodo opuščali, razen iz upravičenega razloga.
Kadar je udeležba pri evharističnem opravilu nemogoča
Starejšim, bolnim in oslabelim vernikom udeležba pri nedeljski maši ni vedno mogoča. Kadar nastopijo tehtni razlogi (npr. starejši verniki imajo daleč do cerkve, so resno bolni, nimajo ustreznega prevoza ali obstaja zanje velika nevarnost virusne okužbe itd.), obvezna udeležba pri nedeljski maši zanje ugasne po pravu. Če morejo, lahko dolžnost udeležbe pri nedeljski maši zadostijo že v soboto zvečer. Po liturgičnem pravilu je sobotna večerna maša v resnici že prazniška in spada k nedelji z vsemi svojimi učinki. Če tudi tega ne zmorejo, se starejšim, bolnim in oslabelim vernikom zato, da prejmejo »milosti Gospodovega dne«, priporoča, da se na daljavo pridružijo opravilu nedeljske maše. Če je mogoče, preberejo berila in prošnje, ki jih mašna knjiga predvideva za tisti dan in obudijo v sebi željo po duhovnem obhajilu. Zelo se jim priporoča, da nedeljsko mašo spremljajo po radiju ali televiziji. Treba je spomniti, da spremljanje nedeljske maše po televiziji, radiu ali spletu, sama po sebi ne omogoča, »da bi vernik izpolnil nedeljsko zapoved, ker le ta namreč zahteva osebno udeležbo pri bratskem svetem shodu. Dejstvo je, da vernika, ki se iz upravičenega razloga ne more udeležiti nedeljske maše, zapoved ne veže. Zato spremljanje maše »po televiziji, radiu ali spletu« za te kristjane pomeni, da so na ta način tudi oni deležni »milosti Gospodovega dne«, čeprav nedeljske zapovedi niso mogli izpolniti.
Spregled (ne pa odveza) od praznovanja praznika ali spokornega dneva
Krajevni škofje lahko v posameznih primerih spregledajo le »obveznost praznovanja praznika ali spokornega dneva«. Nikakor pa ne morejo podeliti »odveze od nedeljske dolžnosti«. Na tem mestu (kan. 1245) so mišljeni zapovedani in slovesni prazniki med tednom (ne pa nedelje), ki jih verniki pobožno cenijo. Nekateri izmed njih (npr. sv. Rešnje telo in Rešnja kri, Srce Jezusovo, sv. Ciril in Metod, cerkveni zavetnik, žegnanje ali proščenje) se lahko prenesejo na nedeljo pred praznikom ali po njem, če sta to nedelji med letom. Kadar pa se praznik praznuje v nedeljo, se vernikom ne more dati spregleda. Če pa so verniki upravičeno zadržani (kot smo razlagali zgoraj), jih od obveznosti udeležbe pri »praznovanju praznika« na nedeljo oprosti cerkveno pravo. Kadar se »praznovanje praznika« (npr. božič, Marijino vnebovzetje in vsi sveti) ne prenese na nedeljo, se vernikom lahko podeliti spregled od »obveznosti praznovanja« (npr. od obvezne udeležbe pri sveti maši, od opravljanja težkih del ali telesnega počitka). Spregled (ne pa odveza!) se lahko da posameznim vernikom, družinam ali večji župnijski skupnosti, če so seveda za to upravičeni razlogi.
Za sklep povejmo še tole: Poleg »osebne« udeležbe pri nedeljski maši, so se verniki dolžni v nedeljo in na zapovedane praznike »vzdržati vseh tistih del, ki ovirajo bogočastje, veselje, ki je lastno Gospodovemu dnevu« in si privoščiti »duševni in telesni počitek«. Treba je storiti vse, da se na Gospodov dan počiva in praznuje. Nedeljski počitek daje prednost duhovnim vrednotam. Verniki se ob nedeljah lahko mirneje srečujejo in pogovarjajo z ljudmi s katerimi živijo. Prav tako je vsak vernik dolžan, da se ob nedeljah vzdrži tistih del in opravil, ki so nezdružljiva s praznovanjem Gospodovega dne, to se pravi: nezdružljiva z veseljem, ki je značilno za ta dan, ter s potrebnim počitkom duha in telesa.
Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek
Katedra za cerkveno pravo na TEOF