Dr. Martin Matek, duhovnik in pravnik
Letos mineva 90 let od smrti mariborskega duhovnika in kanonskega pravnika dr. Martina Matka.
Rojen je bil 15. novembra 1860 v Gornjem Gradu. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v Celju in jo z odliko končal v Zagrebu. Teologijo je med leti 1880 in 1884 študiral v Mariboru, kjer je bil leta 1883 tudi posvečen v duhovnika. V bogoslovju je bil v študijskem letu 1882/3 urednik glasila Lipica.
Leta 1884 je nekaj mesecev kaplanoval v Slovenski Bistrici, jeseni istega leta pa je bil poslan na študij kanonskega prava v Rim. Bil je gojenec kolegija Santa Maria dell'Anima, na papeški univerzi Gregoriana pa je leta 1886 dosegel doktorat.
Po končanem študiju je bil v letih 1886/7 kaplan v Žalcu, od leta 1887 do 1889 nemški pridigar in katehet v Celju, od leta 1889 do 1902 profesor cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvenega prava na bogoslovnem učilišču v Mariboru (cerkveno pravo je kot suplent Avguština Stegenška predaval do 1916; v letih 1890 in 1896 je predaval tudi filozofijo).
Dr. Martin Matek je bil leta 1902 imenovan za mariborskega stolnega kanonik in leta 1917 za stolnega prošta. Od leta 1890 do 1909 je bil podravnatelj, od leta 1909 do 1916 pa ravnatelj bogoslovnega semenišča. Po smrti škofa Napotnika je bil v letih 1922/23 kapiteljski vikar.
Bil je med ustanovitelji katoliškega delavskega društva v Mariboru in ga vodil do prevrata. Leta 1891 je postal tajnik, od leta 1901 pa do smrti pa je bil predsednik Katoliškega tiskovnega društva. Leta 1908 je bil med ustanovitelji Spodnještajerske ljudske posojilnice in do smrti njen načelnik.
Veliko je sodeloval pri sinodah škofa Napotnika. V znanstveni reviji Voditelj v bogoslovnih vedah je med drugimi objavil razprave:
Katero oblast ima Cerkev in katero država v zakonskih stvareh? (1898);
Ali so škofijski zbori koristni in potrebni? (1900);
O nadomestkih za škof. zbore (1900)
Dr. Martin Matek je umrl 23. junija 1930 v Mariboru.
Tednik Slovenski gospodar je ob njegovi smrti na naslovnici med drugim zapisal: »Po svoji stroki pravnik, se je dal vselej in povsod voditi samo od vrhovnega načela pravičnosti: Vsakemu svoje. Tega načela se je strogo držal zlasti na svojem visokem mestu - prvem za škofom v škofiji - na mestu stolnega prošta, s katerim je bilo združeno dela in truda polno mesto ravnatelja škofijske pisarne. Več ko leto dni je po smrti rajnega knezoškofa dr. Napotnika - od 15. maja 1922 do 17. julija 1923 - sam upravljal lavantinsko škofijo. Rajni dr. Matek pa se ni zadovoljil s tem, da bi izvrševal samo takšne posle, ki spadajo v ozki okvir stanovskih dolžnosti. On je krščanstvo pojmoval kot silo, ki jo je treba uveljaviti na širokem področju javnega življenja.«
Delno povzeto po: Slovenski biografski leksikon