Sveti sedež uvaja novost v mednarodnih odnosih

Mons. Miles na slovesnosti predaje poverilnih pisem

Papež Frančišek je 31. avgusta 2019 za stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Organizaciji ameriških držav (OAD) imenoval tajnika nunciature, mons. Marka Gerarda Milesa, ki bo funkcijo stalnega opazovalca opravljal izključno pri OAD, kar se je zgodilo prvič v zgodovini, odkar Sveti sedež imenuje stalne opazovalce pri OAD (od leta 1978 dalje). S to odločitvijo se Sveti sedež pridružuje Španiji, Italiji in Franciji, ki že imajo veleposlanike, imenovane izključno pri OAD.

Novoimenovani stalni opazovalec je generalnemu sekretarju OAD, Luisu Almagru, poverilna pisma predal 16. septembra 2019 na uradni slovesnosti.

Ob tem je mons. Miles dejal: »S tem imenovanjem je sveti oče želel, da postane to predstavništvo še bolj stalno in blizu OAD in da se posveča izključno delovanju te cenjene organizacije. Poleg tega želi to predstavništvo v okviru glavnih ciljev OAD, s katerimi soglaša tudi Sveti sedež in za dosego katerih želi ponuditi polno sodelovanje, pridobivati izkušnje tega sedeža in držav članic«.

Generalni sekretar OAD, Luis Almagro, je izpostavil dejstvo, da je »odločitev papeža Frančiška za vzpostavitev stalnega predstavništva v glavnem dokaz tega, kako pomembne so zanj ameriške države, prav posebej pa kako pomembna je zanj bližina tej organizaciji.« Obenem je spomnil, da je OAD skupaj s papežem Frančiškom izpeljala pobudo o medverskem dialogu med katoliškimi, judovskimi in muslimanskimi verniki z namenom spodbujanja miru in strpnosti v našem skupnem domu, ki je Zemlja. »Verjamemo, da bomo z Vašo stalno navzočnostjo lahko skupaj delali za to, da bi se varovale tiste vrednote, ki jih delita Vatikan in OAD«.

Vir: Organizacija ameriških držav

Kaj je Organizacija ameriških držav?

Že kmalu po ustanovitvi OZN je postalo jasno, da se bodo tudi znotraj OZN oblikovale posamezne manjše regionalne skupine. OAD je nastala s sprejetjem Ustanovne listine (UL) OAD, ki jo je na medameriški konferenci 30. aprila 1948 v Bogoti podpisalo 21 držav. V prihodnjih letih se je OAD pridružilo še 14 držav, dejansko pa je zaživela leta 1951 z ratifikacijo potrebne dvotretjinske večine prvotnih podpisnic UL. Je najstarejša mednarodna organizacija na svetu. Danes združuje vse ameriške države, razen Kube.

Naloge in cilji OAD so podobni nalogam in ciljem OZN in so našteti v drugem členu UL. To so krepitev miru in varnosti na kontinentu, vzpostavitev in krepitev demokracije, preprečevanje in mirno reševanje sporov med državami članicami, skupen odziv na morebiten napad na eno ali več članic, iskanje rešitev za pravna, socialna in ekonomska vprašanja članic, podpiranje in sodelovanje pri ekonomskem, socialnem in kulturnem razvoju, izkoreninjenje skrajne revščine in boj proti uporabi konvencionalnega orožja.

Povzeto po: Jerca Zajc Šušteršič,
Vloga Organizacije ameriških držav pri razvoju regionalizma
v Latinski Ameriki (magistrsko delo),
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2014.