Na pobudo Vrhovnega sodišča je v veliki dvorani Državnega zbora 6. septembra 2019 potekala okrogla miza z naslovom Temelji pravne države, ki so jo soorganizirali Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje.

Uvodoma sta udeležence pozdravila predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Sledila sta osrednja prispevka predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča (Delitev oblasti – temelj demokratične in pravne države) in predsednika Ustavnega sodišča dr. Rajka Kneza (Pravo – nepogrešljivo vezivo družbe).

Drugi del okrogle mize je potekal pod skupnim naslovom: Človekove pravice v sistemu delitve oblasti. V njem so svoja stališča podali:

Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora
dr. Miodrag Đorđević, podpredsednik Vrhovnega sodišča
Gregor Strojin, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje
dr. Grega Strban, dekan Pravne fakultete v Ljubljani in podpredsednik Sodnega sveta
dr. Neža Kogovšek Šalamon, predstavnica Zagovornika načela enakosti, članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope

Tretji del pa je bil namenjen predstavitvi mnenj predstavnikov vabljene strokovne in druge zainteresirane javnosti.

V njem je predstavnik Inštituta za kanonskopravne vede mag. Sebastijan Valentan v luči še vedno trajajočih zapletov glede neizvršitve ustavne odločbe o financiranja javnoveljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah opozoril na to, da prihaja v omenjenem primeru do samovolje in zlorabe oblasti posameznih deležnikov, namesto da bi se po načelu delitve oblasti ob spoštovanju sistema zavor in ravnovesij prav to preprečevalo.

Dejal je, da če je sodna oblast še razumela do kod segajo meje njenih pristojnosti glede poseganja v pravice staršev in otrok iz zasebnih šol in pokazala smer, pa sta preostali dve, torej izvršilna in zakonodajna veja oblasti tukaj povsem odpovedali. Morda tudi zato, ker postavljata ideologijo pred načelo svobode in demokracije, ali pa zato (kar bi bilo v nekem smislu še bolj zaskrbljujoče), ker ne razumeta, kako naj bi se slednje zares uresničevalo. Izvajanja iz preteklih let in mesecev v Državnem zboru kažejo na eno in drugo in zato so morali, da bi zavarovali svoje temeljne pravice, znotraj katerih sta tudi pravica do verske svobode in svobode vesti, v to indolentnost še enkrat poseči predstavniki civilne družbe s pobudo za oceno ustavnosti.

Celotni posnetek okrogle mize si lahko ogledate s klikom na gornjo fotografijo, prispevek mag. Valentana pa od 2:38:37 dalje.