Kirograf papeža Frančiška glede "vatikanske banke"
(foto: Osservatore Romano)
Papež Frančišek je s kirografom prenovil Statut vatikanske banke IOR (Istituto delle Opere di Religione - Zavod). IOR je leta 1942 ustanovil papež Pij XII., papež Janez Pavel II. pa je leta 1990 posodobil njen statut.
Kirograf papeža Frančiška
S kirografom 27. junija 1942 je naš predhodnik častitljivega spomina Pij XII. ustanovil v Mestu Vatikan »Zavod za verske ustanove« (IOR) kot pravno osebo in vanjo vključil takrat obstoječo »Upravo za verske ustanove«, katere statut je odobril isti papež 17. marca 1941 in ki je imela svoj izvor v »Komisiji za pobožne zadeve«, ki pa jo je ustanovil leta 1887 papež Leon XIII.
Poleg tega je (Pij XII.) z naslednjim kirografom 24. januarja 1942 odredil nove norme za delovanje ustanove tako, da je pred tem zaupal kardinalski nadzorni komisiji Zavoda, naj predlaga spremembe Statuta iz 17. marca 1941, ki bi lahko bile za izvajanje takratnega kirografa potrebne.
Z namenom, da bi nadaljeval z vedno boljšim prilagajanjem struktur in dejavnosti Zavoda zahtevam časa tako, da se zatekam še posebej k sodelovanju in odgovornosti kompetentnih katoliških laikov, želim prenoviti s poskusno dobo dveh let Statut Zavoda za verske ustanove, sprejetega s kirografom 1. marca 1990, ki je tedaj dal novo strukturo Zavodu, ohranjujoč ime in namen.
1. Namen zavoda je, da poskrbi za varovanje in upravljanje premičnin in nepremičnin, ki so bile prenesene ali zaupane Zavodu s strani fizičnih ali pravnih oseb za opravljanje verske ali karitativne dejavnosti.
2. Zavod je javna kanonsko pravna oseba in ima sedež v Državi mestu Vatikan. Za morebitna sporna vprašanja je po pravilu pristojno sodišče Države mesta Vatikan.
3. Organizmi Zavoda so:
- kardinalska komisija;
- prelat;
- nadzorni svet;
- vodstvo.
4. Kardinalsko komisijo sestavlja pet kardinalov, ki jih za pet letno obdobje z možnostjo potrditve še za eno obdobje imenuje papež. Ta bedi nad zvestobo Zavoda statutnim normam na način, kot je predviden v Statutu.
5. Prelat, ki ga imenuje kardinalska komisija, spremlja dejavnosti Zavoda, se kot tajnik udeležuje sestankov komisije ter je prisoten na srečanjih nadzornega sveta.
6. Nadzorni svet je odgovoren za upravljanje in vodenje Zavoda, kakor tudi za nadzor in supervizijo svojih dejavnosti na finančnem, ekonomskem in operativnem nivoju.
Sestavlja ga sedem članov, ki jih imenuje kardinalska komisija. Njihova funkcija traja pet let z možnostjo potrditve še za eno obdobje.
7. Zakoniti zastopnik Zavoda je predsednik nadzornega sveta.
8. Zavod vodita generalni direktor in pomočnik direktorja, ki ju imenuje nadzorni svet z odobritvijo kardinalske komisije.
Generalni direktor, ki je lahko zaposlen za nedoločen čas ali določen čas, je odgovoren za operativne dejavnosti Zavoda. Za to je odgovoren nadzornemu svetu.
9. Zakonsko revizijo računov izvaja zunanji revizor, ki ga imenuje kardinalska komisija na predlog nadzornega sveta za obdobje treh zaporednih revizij z možnostjo podaljšanja za eno obdobje.
Poleg tega določam, da se ta kirograf objavi v dnevniku L'Osservatore Romano skupaj z novim Statutom Zavoda za verske ustanove, ki od mene odobren poskusno za dve leti vstopi v veljavo z datumom objave in da se zatem oba dokumenta vstavi v Acta Apostolicae Sedis.
V Rimu, pri sv. Petru, 8. avgusta 2019, v sedmem letu našega pontifikata.
Prevod in objava: Vatican News