IZJAVA AKADEMSKEGA DRUŠTVA PRAVNIK V ZVEZI Z USTAVNO ODLOČBO O ZAKONU O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Zaradi varstva ustavne vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva in zaradi ostalih ustavnopravnih pomislekov v zvezi s predlogom spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ne uresničuje odločbe Ustavnega sodišča, Akademsko društvo Pravnik Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije poziva k ponovnemu razmisleku glede predlagane ureditve.

Ustava Republike Slovenije je za razliko od Ustave Ljudske Republike Slovenije iz leta 1947 in vseh njenih kasnejših posodobitev za suverena postavila temeljne človekove in ustavne pravice ter svoboščine. Odtlej, kot to razlaga pravna teorija, državna oblast ni več suverena sama po sebi, temveč svojo suverenost črpa iz smotra, da institucionalno zagotovi, zaščiti in uresničuje temeljne človekove pravice in svoboščine ter temeljna načela vladavine prava.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku odločanja o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (U-I-269/12-24) ugotovilo, da je manj kot 100 % financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja v neskladju z Ustavo, t.j. v nasprotju s človekovo pravico otrok in njihovih staršev do obveznega brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja iz drugega odstavka 57. člena Ustave (20. točka obrazložitve). Takšno odločitev je sodišče sprejelo že na podlagi najosnovnejše presoje dejstev v okviru kriterijev testa legitimnosti. Zaradi takšne, povsem očitne protiustavnosti obstoječe ureditve, po kateri se javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja financirajo manj kot 100 %, se Ustavno sodišče v ključno presojo kriterijev načela sorazmernosti niti ni spuščalo. Še več. Ustavno sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo prav iz razloga, ker bi sicer z razveljavitvijo obstoječe ureditve financiranja osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah prišlo do še večjega posega v ustavno pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja. Prav takšen poseg pa predstavlja predlagana ureditev.

Vlada Republike Slovenije je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev presojanega zakona, s katerim ob že znani praksi zlorabe zakonodajalčeve samovolje ne želi odpraviti protiustavnega stanja, temveč ga poglablja. Predlagana ureditev v ta namen brez stvarno utemeljenega razloga in v očitnem nasprotju z jasnim besedilom in namenom odločbe Ustavnega sodišča razlikuje med obveznim in razširjenim osnovnošolskim programom. Strokovna javnost je poleg pristojnih služb Vlade in Državnega zbora že opozorila na očitno kršitev prepovedi reformatio in peius, ki je neločljivo povezana z doktrino Evropskega sodišča za človekove pravice o poštenem postopku (fair procedure) in s tem tudi načelom vladavine prava. Ob tem pa je vredno opozoriti še na 15. člen Ustave, ki zagotavlja, da se človekove pravice in svoboščine uresničujejo neposredno na njeni podlagi. Ugotovljen pozitivni status pravice iz drugega odstavka 57. člena Ustave ob hkrati ugotovljeni protiustavnosti zakonske ureditve konstituira temelje odškodninske odgovornosti države.

Akademsko društvo pravnik opozarja Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije, da je Ustavno sodišče s citirano odločbo ugotovilo protiustavno stanje, ki traja vse od začetka ureditve, po kateri se je javno financiranje zasebnih osnovnih šol omejilo na 85 %. Z vidika načel pravne države in delitve oblasti ni nepomembno, da skoraj petletno vzdrževanje takšnega protiustavnega stanja vzpostavlja nadaljnjo kršitev Ustave. Slednjemu ni videti konca niti s predlagano zakonsko spremembo, ki je deklarativno namenjena prav odpravi protiustavnega stanja.

Če v Sloveniji še velja suverenost človekovih in ustavnih pravic ter svoboščin, je za njeno obrambo potrebno in vredno uporabiti vsa dopustna sredstva. Sicer se demokracija počasi sprevrne v njeno nasprotje. Zgolj v odlično orodje za popolno omejitev posameznikove svobode.

Ljubljana, julij 2019