Nove kanonskopravne norme zoper zlorabe mladoletnih

Tiskovni urad Svetega sedeža je danes (9. 5. 2019) objavil motuproprij papeža Frančiška, Vos estis lux mundi (Vi ste luč sveta), s katerim se za vso Katoliško cerkev uvajajo nove kanonskopravne norme zoper storilce spolnih zlorab in tiste, ki jih prikrivajo.

Motuproprij je v angl., ital., fra., nem., špan., port. in pol. jeziku objavljen tukaj.

Kot poroča VaticanNews, ki povzema besede Andrea Torniellija, novi motuproprij določa nove postopke za poročanje o nadlegovanju ali nasilju, in za zagotovitev, da bodo škofje in redovni predstojniki odgovarjali za svoje ravnanje. S tem, ko je za klerike in redovnike uvedena dolžnost, da poročajo o zlorabah, bo morala vsaka škofija poskrbeti za sistem, ki bo za javnost lahko dostopen za sprejemanje poročanja.

»Vos estis lux mundi (Vi ste luč sveta)... Naš Gospod Jezus Kristus poziva vsakega vernika, naj bo svetal zgled kreposti, poštenosti in svetosti.« Iz Matejevega evangelija so vzete prve besede novega

Frančiškovega motuproprija, ki je posvečen boju proti spolnim zlorabam, zagrešenih s strani klerikov ali redovnikov in tudi dejanjem ali opustitvam škofov ter redovnih predstojnikov, ki so bila »usmerjena v oviranje ali izogibanje« preiskav o zlorabah. Papež opozarja, da »zločini spolnih zlorab žalijo našega Gospoda, povzročajo telesno, psihično in duhovno škodo žrtvam ter prizadenejo skupnost vernikov«, ter omenja posebno odgovornost, ki jo imajo nasledniki apostolov v preprečevanju teh zločinov. Dokument predstavlja nadaljnji sad srečanja o zaščiti za boj proti spolnim zlorabam in za zagotovitev, da bodo škofje in redovni predstojniki dajali odgovor za svoje delovanje. Gre za univerzalna določila, ki se nanašajo na celotno Katoliško Cerkev. 

»Okence« za prijave v vsaki škofiji
Med predvidenimi novostmi je obveznost za vse škofije po svetu, da do junija 2020 poskrbijo za »enega ali več stalnih in za javnost lahko dosegljivih sistemov za predstavitev poročanj«, ki zadevajo spolne zlorabe zagrešene s strani klerikov ali redovnikov, uporabo pedopornografskega gradiva in prikrivanje teh zlorab. Predpis podrobno ne določa, kaj naj bi bili ti »sistemi«, saj škofijam prepušča operativno odločitev, ki je lahko različna glede na različne kulture in na krajevne razmere. To, kar se želi doseči, je, da bi se osebe, ki so utrpele zlorabe, lahko zatekle h krajevni Cerkvi v gotovosti, da bodo lepo sprejete, prepričane, da bodo zaščitene pred povračilnimi ukrepi in da bodo njihova opozorila obravnavana skrajno resno. 

Dolžnost poročanja
Druga novost zadeva vse klerike, redovnike in redovnice, da cerkvenim oblastem »pravočasno poročajo« o vseh vesteh o zlorabah, za katere so izvedeli, kakor tudi morebitne opustitve in prikrivanja v obravnavanju primerov zlorab. Če je do danes ta dolžnost na nek način zadevala samo posameznikovo vest, odslej postaja zakoniti predpis, ki je določen za ves svet. Dolžnost kot taka je uzakonjena samo za klerike in redovnike, vendar lahko tudi vsi laiki uporabijo sistem in so k temu spodbujeni, da o zlorabah in nadlegovanju opozorijo pristojno cerkveno oblast. 

Ne zgolj zlorabe nad mladoletnimi
Dokument vključuje ne le nadlegovanje in nasilje nad mladoletnimi in ranljivimi odraslimi, ampak zadeva tudi spolno nasilje in nadlegovanje, ki so posledica zlorabe oblasti. Ta obveznost vključuje tudi kakršen koli primer nasilja nad redovnicami s strani klerikov, kakor tudi primer nadlegovanja polnoletnih bogoslovcev ali novincev. 

»Prikrivanja«
Med še posebej pomembnimi elementi je nadalje ugotavljanje posebne kategorije tako imenovanega prikrivanja, ki ga sestavljajo »dejanja ali opustitve, katerih cilj je vmešavanje ali izogibanje civilnim ali kanoničnim preiskavam, upravnim ali kazenskim v odnosu do nekega klerika ali nekega redovnika v zvezi s kaznivimi dejanji« spolne zlorabe. Gre za tiste, ki so jim zaupani položaji posebne odgovornosti v Cerkvi, pa so, namesto da bi odkrivali zlorabe, ki so jih zagrešili drugi, te zlorabe prikrivali s ščitenjem domnevnega krivca, namesto da bi varovali žrtve. 

Varovanje ranljivih oseb
Vos estis lux mundi poudarja pomembnost varovanja mladoletnih (oseb, starih manj od 18 let) in ranljivih oseb. Pojem »ranljiva oseba« je tukaj razširjen in ni več zožen samo na osebe, ki nimajo »običajne rabe« razuma, tako da vključuje tudi priložnostne ali prehodne primere nesposobnosti razuma in volje, kakor tudi telesne prizadetosti. V tem novi motuproprij ponavlja nedavni Vatikanski zakon (št. CCXCVII s 26. marca 2019). 

Spoštovanje državnih zakonov
Obveznost poročanja krajevnemu ordinariju ali redovnemu predstojniku ne posega in ne spreminja nobene druge obveznosti prijave, ki morebiti obstaja v zakonodaji zadevnih držav. Predpisi se namreč »uporabljajo brez poseganja v pravice in dolžnosti, ki jih na vsakem kraju določajo državni zakoni, zlasti tisti, ki zadevajo obveznost poročanja pristojnim civilnim oblastem«. 

Zaščita prijavitelja in žrtev
Pomenljivi so tudi členi, posvečeni zaščiti tistega, ki se izpostavi s tem, da poroča. Tisti, ki sporočajo novice o zlorabah v skladu s tem, kar predvideva motuproprij, namreč ne smejo biti podvrženi »predsodkom, povračilom ali diskriminaciji« zaradi tega, o čemer so poročali. Pozornost je namenjena tudi žrtvam, ki so bile v preteklosti prisiljene v molk. Ti univerzalni predpisi predvidevajo, da jim »ne more biti naložena nobena obveznost molka v zvezi z vsebino« poročanja. Jasno je, da spovedna molčečnost ostaja absolutna in nedotakljiva in je ta določila na noben način ne zadevajo. Vos estis lex mundi poleg tega določa, da je treba žrtve in njihove družine obravnavati dostojanstveno in s spoštovanjem. Dobiti morajo primerno duhovno, zdravniško in psihološko pomoč. 

Preiskave proti škofom
Motuproprij ureja tudi preiskave proti škofom, kardinalom, redovnim predstojnikom in tistim, ki imajo pod različnimi naslovi in tudi samo začasno vodstvo neke škofije ali druge krajevne Cerkve. Te uredbe se bodo upoštevale ne le, če bodo te osebe v preiskavi zaradi spolnih zlorab, ki so jih neposredno zagrešile, ampak tudi kadar bodo prijavljene, da so »prikrile« ali da niso hotele preganjati zlorab, za katere so izvedele in je bilo na njih, da se borijo proti njim. 

Vloga metropolita
Pomembna novost zadeva vključevanje nadškofa metropolita v predhodno preiskavo, ki dobi od Svetega sedeža naročilo za preiskavo primera, v katerem je prijavljena oseba škof. Njegova vloga, ki je v Cerkvi tradicionalna, je okrepljena in potrjuje voljo po ovrednotenju lokalnih zmožnosti tudi pri vprašanjih, ki zadevajo preiskave škofov. Tisti, ki je zadolžen za preiskavo, po tridesetih dnevih pošlje Svetemu sedežu »informacije o stanju preiskav«, ki »morajo biti končane v devetdesetih dneh« (možni so odlogi iz »upravičenih razlogov«). To torej postavlja jasno določene čase in prvič se zahteva, da zadevni dikastriji pravočasno ukrepajo. 

Vključevanje laikov
Ko navajajo kanon Zakonika cerkvenega prava, ki poudarja dragocen prispevek laikov, predpisi motuproprija predvidevajo, da metropolit pri vodenju preiskav lahko uporabi pomoč »usposobljenih oseb« glede na »nujnost zadeve in zlasti ob upoštevanju sodelovanja, ki ga lahko nudijo laiki«. Papež je večkrat izjavil, da so specializacije in poklicne sposobnosti laikov pomemben vir za Cerkev. Predpisi sedaj predvidevajo, da škofovske konference in škofije lahko pripravijo sezname usposobljenih oseb, ki so pripravljene sodelovati. Zadnja odgovornost glede preiskav pa ostaja zaupana metropolitu. 

Domneva nedolžnosti
Poudarjeno je načelo domnevne nedolžnosti preiskovane osebe, ki bo o obstoju same  preiskave obveščena, ko bo to zahteval pristojni dikasterij. Obtožba mora biti nujno sporočena samo v primeru, da se je začel formalni postopek in se lahko v predhodni fazi opusti, če se smatra, da je to primerno za zagotovitev celovitosti preiskave ali dokazov. 

Zaključek preiskave
Motuproprij ne spreminja kazni, ki so predvidene za kazniva dejanja, ampak določa postopek za pripravo poročila in za izvedbo predhodne preiskave. Po zaključku preiskave metropolit (ali v določenih primerih škof sufraganske škofije, ki je najstarejši po imenovanju) posreduje izsledke pristojnemu vatikanskemu dikasteriju. S tem pa njegova naloga preneha. Pristojni dikasterij nato nadaljuje »po predpisih prava v skladu s tem, kar je predvideno v danem primeru«, deluje torej na osnovi obstoječih kanonskih predpisov. Na osnovi izsledkov predhodne preiskave lahko Sveti sedež preiskovani osebi takoj naloži preventivne in restriktivne ukrepe. 

Konkretno prizadevanje
S tem novim pravnim instrumentom, ki ga je želel Frančišek, Katoliška Cerkev dela nov in jasen korak pri preprečevanju in boju proti zlorabam, saj daje poudarek na konkretnih dejanjih. Kakor piše papež na začetku dokumenta: »Da se ti pojavi v vseh svojih oblikah ne bodo več dogajali, je potrebno stalno in globoko spreobrnjenje src, ki jih potrjujejo konkretna in učinkovita dejanja, ki vključujejo vse v Cerkvi.«

Vir: VaticanNews-slovenski kanal