Na pepelnico se je letos (2019) v rimski škofiji začel poseben tečaj za zaročence. Papež Frančišek je tečaj napovedal že na izredni škofovski sinodi v Rimu leta 2014, ko je govoril o nujni uvedbi »stalnega katehumenata« za zaročence. Tečaj bodo najprej uvedli v rimski škofiji in bo ponujal uvajanje v zakonsko življenje skozi vse leto. Novega tečaja se že veselijo številni zaročenci po Rimu in vsem svetu.

Za zakon se je treba dobro izuriti

Z udeležbo na rimskem tečaju za zakon si bodo zaročenci pridobili potrebno znanje o zakonu, o skupnem življenju in pasteh, ki ogrožajo zakonsko zvezo. Zaročenci bodo imeli hkrati odlično priložnost, da ob tečaju navežejo stike z zakonci, ki se jim bodo ponudili za spremljevalce.

Papež Frančišek pravi, da mladi ne potrebujejo samo skrbne priprave na zakon, ampak tudi izkušene vodnike, poročene može in žene, ki lahko mladoporočencem nudijo oporo skozi prvo »petletko« zakona. Stalni katehumenat v rimski škofiji želi biti model za krajevne cerkve (škofije), da bi se po vsej Cerkvi začela bolj premišljena in načrtna priprava na zakon. Papeževa želja je, da bi se v vsaki škofiji ali župniji izoblikovala vsaj ena šola oz. katehumenat za zaročence, da se bodo mladi lahko izurili za odgovorno življenje v zakonu. Če bodo krajevne cerkve (škofije) sledile rimskemu zgledu, smemo upati, da bodo prihodnji zakoni bolj trdni in se bo ustavil tok zakonskih ločitev in prošenj za ničnost zakona.

Skrivnostnih 17 točk za sklenitev zakonske zveze

Skrb za dobro pripravo na zakon je živa tudi pri nas v Sloveniji. Po vseh slovenskih škofijah so v teku različne oblike priprave na zakon. Kljub temu novice o tem ne dosežejo vseh in je med mladimi še veliko nevednost o temi, kaj vse je potrebno storiti za sklenitev cerkvene poroke. Zato želimo nanizati 17 točk, ki jih morata zaročenca vedeti, če se želita cerkveno poročiti v Katoliški cerkvi. Za sklenitev cerkvenega zakona je namreč potrebno:

1.      Udeležba na predzakonskem tečaju. Pričakuje se, da se tečaja udeležita oba zaročenca in da pri pripravi aktivno sodelujeta.

2.      Za lep poročni obred je potrebno, da zaročenca pravi čas (vsaj 6 mesecev pred poroko) obiščeta svojega domačega župnika in mu zaupata datum in kraj, kjer se želita poročiti.

3.      Župnik, duhovnik ali diakon, ki pripravlja na poroko, zaročenca povabi na pogovor in skupaj z njima sestavi zapisnik za poroko in v mapo vloži potrebne dokumente (npr. krstni in samski list zaročencev itd.).

4.      Če sta zaročenca iz različnih župnij, potem se izpolnijo tudi oklici, da se vernike različnih župnij na primeren način seznani z načrtovano poroko.

5.      Zaročenci, ki načrtujejo cerkveno poroko, se pred tem tudi civilno poročijo. Le iz upravičenih razlogov se lahko vrstni red zamenja in se civilna poroka sklene po cerkveni. Samo cerkveno poroko pa lahko dovoli le krajevni škof.

6.      Pred cerkveno poroko se zaročenca povabi, da opravita sveto spoved.

7.      Poročna slovesnost se lahko opravi s sveto mašo ali pa se dogovori obred brez maše.

8.      Za cerkveno poroko se lahko primerno okrasi tudi oltarni prostor.

9.      Poročno slovesnost v cerkvi običajno spremlja poročna koračnica.

10.  Cerkvena poroka je običajno v župniji ženina ali neveste ob navzočnosti dveh prič in svatov.

11.  Najbolj pomemben trenutek cerkvene poroke je zakonska privolitev, ko duhovnik ali diakon, ki je navzoč pri poroki, zaročenca vpraša ali sta se pripravljena v nepreklicni zvezi drug drugemu izročiti in sprejeti za ustanovitev zakona.

12.  Kadar sta zaročenca različne vere (eden je katoličan, drug nekrščen ali druge vere) ali ju ovira kakšen drug zakonski zadržek (npr. da sta v krvnem sorodstvu ali svaštvu itd.), se morata obrniti na krajevnega škofa, da jima pomaga odstraniti oviro za sklenitev veljavnega zakona.

13.  Ob sklepu poročnega obreda novoporočenca skupaj s pričami in duhovnikom (diakonom), ki vodi obred, podpišejo poročni zapisnik, ki se shrani v župnijskem arhivu.

14.  Poročni obred se zaključi z blagoslovom svatbenega vina, ko poročevalec novoporočencema z dvignjeno čašo zaželi srečo in božji blagoslov.

15.  Bolj kot metanje riža na novoporočenca se od svatov in drugih vernikov, ki so navzoči  pri poroki, pričakuje, da mlada zakonca prijateljsko objamejo in jima voščijo srečo za vse življenje.

16.  Svatje lahko novoporočenca obdarijo tudi tako, da pri župniku naročijo sveto mašo, ki se zanju daruje ob prvi primerni priložnosti (npr. za njun rojstni ali godovni dan).

17.  Cerkvena poroka je zakrament, ki novoporočencema obljublja božje varstvo.

V želji, da bi se zaročenci dobro uvedli v dobrino zakona, smo nanizali skrivnostnih 17 točk, ki so nepogrešljivi stebri za dobro pripravo na cerkveno poroko. Morda se bo opogumil tudi kakšen župnik in jih razobesil na oglasno desko ali pa jih natisnil v župnijska oznanila ali drugače ponudil mladim, ki se želijo poročiti.

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek