Zasebno šolstvo obogatitev za družbo

Slomškov zavod Maribor (foto: napovednik.com)

Tudi zato, da bi pomagal zakonodajalcu (in širši javnosti), je predsednik republike Borut Pahor 5. februarja 2019 v Veliki dvorani Predsedniške palače sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Namen posveta ni bila samo obravnava neuresničene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US) U-I-269/12 z dne 4. decembra 2014, v kateri je to odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Predsednikova želja je bila, da se soočijo in zbližajo različni pogledi na to, kako so zasebne šole umeščene v sistem vzgoje in izobraževanja pri nas. Razpravljavci na posvetu so bili aktualni in še trije nekdanji ministri za šolstvo, vsi iz kvote levih vlad, ter predstavniki zasebnih in javnih šol, vzgojno-izobraževalnih institucij in civilne družbe.

Kako država omogoča pogoje za to, da lahko starši svoje otroke vzgajajo v skladu z lastnim verskim in filozofskim prepričanjem? Prav gotovo na več načinov. Recimo tako, da so predmeti, ki govorijo o verskih in filozofskih prepričanjih, del javnega šolskega vzgojno-izobraževalnega procesa oziroma del javnih šol. Kjer tega ni, država manko nadomesti s tem, da finančno podpre zasebne šole in starše, ki svoje otroke ravno zaradi tega vanje tudi vpišejo.

Članek mag. Sebastijana Valentana je v reviji Pravna praksa, št. 7, 14. 2. 2019, str. 28-29,
objavljen pod naslovom Zasebno šolstvo bogati vzgojno-izobraževalni prostor