Neuklonljiv steber prenove Cerkve in sveta
Ob 50-letnici duhovniškega posvečenja papeža Frančiška

Jorge Mario Bergoglio, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 266. papež, ki si je ob izvolitvi nadel ime Frančišek, je 13. decembra pred 50 leti prejel duhovniško posvečenje. Boga je osebno srečal pri 17 letih. Bilo je 21. septembra 1953, ko je kot mlad fant šel mimo bazilike sv. Jožefa (Basilica de San José de Flores) v Buenos Airesu, kjer je odraščal. Ko je vstopil, je srečal duhovnika, ki ga ni poznal, vendar je le ta nanj naredil velik vtis. Povabil ga je k spovedi in po kratkem pogovoru z duhovnikom je odkril svojo življenjsko poklicanost. Vrnil se je domov s trdnim prepričanjem, da bo postal duhovnik. Tako beremo v biografiji o papežu Frančišku (Papa Francesco. Il Papa si racconta. Conversazione con Ambrogetti Francesca e Rubin Sergio).

Odločitev za Boga je mladega Borgoglia najprej vodila v Družbo Jezusovo. Privlačila ga je jezuitska poslušnost in disciplina. Kot gojenec jezuitskega semenišča je leta 1963 diplomiral iz filozofije. Več let je poučeval psihologijo na univerzi Santa Fe v Buenos Airesu (Universidad Católica de Santa Fe) in 13. decembra 1969 postal duhovnik. Posvetil ga je nadškofa iz Cordobe, msgr. Ramón José Castellano. Mladi Jorge je ljubil svoj duhovniški poklic. Kot vnet duhovnik je najprej postal provincial jezuitov v Argentini (1973-1979) in 20. maja 1992 pomožni škof v Buenos Airesu.

Argentinska novinarka in pisateljica Olga Wornat pripoveduje, da ji je Jorge Mario Bergoglio nekoč priznal, da mu je všeč, da mu ljudje pravijo »oče«. Ko je bil 13. marca 2013 izvoljen za papeža, je Bergoglio postal »oče« Katoliške cerkve. Kljub temu je 77 letni papež ostal preprost, skromen in iskren. Odkrito prizna, da se moti, da je grešnik in da ima napake. Mnogi njegovega stila papeževanja ne razumejo, zato ga nekateri ne marajo in kličejo k odstopu. »Oče Borgoglio« pa kljub temu ostaja neuklonljiv steber prenove Katoliške cerkve in vsega sveta na prehodu v tretje tisočletje.

»Spreobrnjenje« je ključna beseda s katero je papež Frančišek doslej zaznamoval svoj pontifikat. Kardinal Schönborn pravi, da je klic k spreobrnjenju prednostna naloga, kateri papež Frančišek posveča vso svojo pozornost. Cerkev in sodobna družba potrebujeta spreobrnjenje. To težko nalogo je papež Frančišek začel najprej v Rimu, s prenovo rimske kurije, z revolucionarno naklonjenostjo do drugače vernih (Documento sulla Fratellanza Umana) in nenehno skrbjo za uboge. Zato ostaja papež Frančišek »upanje ubogih« in »žgoča vest« premožnih, da bi si človeštvo v prihodnosti nadelo bolj solidaren obraz. K spreobrnjenju kliče tudi škofe, duhovnike in diakone. Ko je marca 2013 kot papež prvič obhajal sveto mašo v Petrovi baziliki, je dejal: »Dober pastir diši po ovcah«. Preroške so tudi tele besede: »Verjamem v človeka. Ne rečem, da je dober ali slab. Preprosto, verjamem v človeka.«

Ob njegovi 50-letnici duhovništva je kardinal Angelo De Donatis, vikar mesta Rima, povabil vso Cerkev k molitvi za papeža Frančiška: »Gospod, ki ga je poklical za papeža, naj ga podpira z milostjo Duha in mu daje tolažbo, ki izhaja iz molitve celotne Cerkve.«

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek