Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slavnostni akademiji
ob stoletnici Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in
štiristoletnici teološkega študija na slovenskih tleh

Ljubljana, 28. november 2019

Spoštovani gospod dekan,
gospod rektor,
gospod prefekt,
gospod nadškof,
slavnostni govornik,
profesorji in študenti te in prejšnjih generacij,
visoki gostje,
dame in gospodje.

Svečana akademija,
spoštovani gospod dekan,

sprejmite, prosim, iskrene čestitke ob vašem imenitnem jubileju v mojem imenu, v imenu države in, kolikor mi položaj predsednika Republike Slovenije to omogoča, v imenu vseh naših ljudi, z najboljšimi željami za uspešno prihodnost.

Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je bila eden od najpomembnejših dogodkov na poti kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je s tem dobil možnost izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v slovenskem jeziku. Pot do ustanovitve slovenske univerze ni bila niti samoumevna niti preprosta.

Uspešno se je končala po dolgih desetletjih vsenarodnega stremljenja po izobraževanju in uradovanju v slovenskem jeziku.

Ljubljanska univerza je bila končno ustanovljena pred sto leti. Nova univerza je imela pet fakultet: pravno, filozofsko, tehniško, teološko in nepopolno, dvoletno medicinsko fakulteto. Regent Aleksander je zakonski predlog o njeni ustanovitvi podpisal 23. julija 1919.

Zadnjega avgusta 1919 je imenoval prvih 18  profesorjev ljubljanske univerze, tri redne profesorje Teološke fakultete – bogoslovni prof. dr. Aleš Ušeničnik za krščansko filozofijo, bogoslovni prof. dr. Franc Ušeničnik za pastoralno teorijo in bogoslovni prof. dr. Ivan Zore za splošno cerkveno zgodovino.

Sploh ni slučajno ali neobičajno, da je bila sestavni del Univerze tudi Teološka fakulteta. Tudi na našem ozemlju namreč začetki visokošolskega študija sovpadajo s pričetkom poučevanja nekaterih predmetov, ki so tradicionalno del teološkega študija.

Tako so začeli leta 1619, na leta 1597 ustanovljenem jezuitskem kolegiju v Ljubljani, poučevati moralno teologijo oziroma kazuistiko, leta 1704 pa so odprli tudi stolico za logiko in cerkveno pravo. Spletu nesrečnih okoliščin je mogoče pripisati, da ljubljanski jezuitski kolegij ni prerastel v univerzo, kot se je to zgodilo v Zagrebu ali Gradcu.

V teku jožefinske reforme, ki si je prizadevala visokošolski študij osredotočiti v večjih centrih, je bil teološki študij v Ljubljani leta 1783 ukinjen. Prizadevanju deželnih stanov in škofa se imamo zahvaliti, da so ga leta 1791 obnovili.

Pouk moralne in dogmatične teologije ter cerkvene zgodovine na ljubljanskem liceju je predvidevala tudi francoska reforma šolstva, ki jo je leta 1810 razglasil generalni guverner Ilirskih provinc maršal Marmont.

Svečana akademija,

ustanovitev teološke fakultete so predvidevali tudi načrti za ustanovitev slovenske univerze. Beograjske oblasti temu sprva niso bile naklonjene.

Diplomatskim zmožnostim predsednika Vseučiliške komisije dr. Danila Majarona, ki je uspel v osebnem pogovoru prepričati ministra Ljubomira Davidovića o potrebi ustanovitve teološke fakultete v okviru nove slovenske univerze, gre zahvala za to, da je bila Teološka fakulteta vključena v novo univerzo.

Takoj po koncu druge svetovne vojne je minister za prosveto Ferdo Kozak izdal odlok o izključitvi Teološke fakultete iz univerze in upokojitvi njenih profesorjev. Zanimivo je, da odloka niso izvršili, pač pa je leta 1952 Svet za prosveto in kulturo Teološki fakulteti odvzel svojstvo javne ustanove.

Fakulteta je tako do ponovne vključitve v univerzo leta 1992 delovala kot zasebna bogoslovna šola.

Svečana akademija,

danes teologija ni več kraljica znanosti, za kar so jo šteli v srednjem veku. Ostaja pa pomembno področje našega védenja in snovanja, ki – še posebej ko gre za raziskovanja, ki niso neposredno vezana na veroizpoved - v mnogočem omogoča razumevanje naše kulture in civilizacije. 

Seveda se znanstveno, pedagoško in vzgojno poslanstvo Teološke fakultete skozi čas spreminja kot se spreminja vse okoli nas. Vendar se mi zdi, ne kot poznavalcu temveč kot opazovalcu, da vseskozi ohranja bistvo humanistično razumevanje krščanstva.

Evropa in z njo Slovenija ima v svojih kulturnih in vrednostnih koreninah vgrajen močan pečat krščanstva. Zato je njegovo razumevanje pomembno tudi za prihodnost, tako z vidika naših vrednot, kot tudi naših identitet.

Stoletnica slovenske univerze v Ljubljani je pomembna obletnica. Po eni strani nas lahko navdaja s ponosom in hvaležnostjo do številnih rodov učiteljev in študentov, ki so z zavzetostjo in neutrudnim delom ustvarili ustanovo, katere dosežki daleč presegajo regionalne okvire.

Po drugi strani pa pomeni obletnica vaše fakultete in Univerze v celoti tudi zavezo zdajšnjemu in prihodnjim rodovom študentov in učiteljev, ki pri svojem delu ne smejo pozabiti svoje odgovornosti do tehtne pobude, ki je pred sto leti navdahnila ustanovitev univerze, da je namreč treba mladim ljudem omogočiti vrhunsko izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku.

Še pet dni, spoštovane dame in gospodje, ostaja do obeležitve stote obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani. Imel sem velik privilegij, da kot predsednik republike lahko nagovorim svečane akademije prav vseh petih fakultet, ki so bile tedaj ustanovljene, tudi nocoj vašo. Tudi vam spoštovani gospod dekan, vsem, ki sestavljajo vašo fakulteto, izražam veliko hvaležnost, naš velik ponos in naše najboljše želje za vaše uspešno delo tudi v prihodnje.

UP RS

Foto: Državni svet